PDF   DOC   English/Main

Nekaj mesecev nazaj me je Mike Bickle, s katerim sodelujem pri Mednarodni hiši molitve prosil, naj učim o peklu. Medtem, ko sem preučeval to temo, sem dobil od prijatelja Steve Carpenterja v roke videokaseto. Na tem posnetku je bilo sporočilo, ki ga boste slišali od Billa Wiesea in njegove žene Annette. Njegovo sporočilo je pretreslo moj svet. In trajno je spremenilo moj odnos do družine, mojih prijateljev in celo do ljudi, katerih ne poznam. Trajno je spremenjeno. Ne pretiravam, zato prosim ne mislite, da govorim tukaj o prispodobah. To je popolnoma spremenilo način, na katerega gledam nekaj preostalih let, ki jih imam na tej zemlji. Molim, da bo Bog to naredil danes v vas. Ne morem preveč poudariti o pomembnosti tega sporočila. Bill je kristjan. Svoje življenje je predal Bogu pri starosti šestnajstih let. Gospoda pozna že 32 let. Leta 1976 se je preselil v Kalifornijo in je preživel 10 let pod vodstvom Božjega služabnika Chucka Smitha v Costa Mesi v Kaliforniji. Bill je posrednik za prodajo nepremičnin, kot njegova žena. Zadnjih petnajst let je bil Bill na zborovanjih, in v vodstvu več obdobij žetve cerkve Eagles Nest, katero vodi Božji služabnik dr. Gary Greenwald v Orange County v Kaliforniji.

Pred nekaj meseci je tamkajšnji Božji služabnik Raul prišel k Billu in mu rekel, „Bill, Bog bo naredil prebujenje. V Ameriki bo začel v Kansas Cityju. Poslal te bo tja, in ti naj bi šel tja“. Bill in Annette še nikoli nista bila v Kansas Cityju. Naslednji dan sem poklical Billa in rekel, „Bi razmislili in prišli v Kansas City? Videl sem vaš video posnetek in domnevam, da boste prišli.“ Verjamem, da sta tukaj na Božji ukaz.

(Bill Wiese govori)

Toda najprej bi vam podal nekaj napotkov, odgovoril na vprašanja katere imate mogoče v mislih. Če bi sam sebe poslušal, bi najprej vprašal: „Kako veš, da to niso bile samo sanje ki si jih imel? Težke sanje?“ Izpostavil bom nekaj točk. Prvič, zapustil sem telo. Ko sem se vrnil, sem videl svoje telo ležati ne tleh. Tako sem zagotovo vedel, da sem doživel zunajtelesno izkušnjo. Nekateri kristjani so rekli: „Kristjan ne more zapustiti svojega telesa.“ Toda to ni res. V drugem pismu Korinčanom 12,2, ko je bil Pavel vzet v tretja nebesa je dejal, „ali v telesu, ali izven telesa, ne vem.“ Torej, če on ni vedel, potem to mora pomeniti, da je to mogoče. In prav tako pravi v verzu 1, da je bilo videnje, zato verjamem, da to spada v razvrstitev videnj.

V Jobu 7,14 pravi: „Ti me strašiš s sanjami in me plašiš s prikaznimi.“ Torej je to zagotovo, kar je Gospod naredil, prestrašil me je skozi videnje. In tudi, ko sem se vrnil, je trajalo leto dni, da sem se pomiril in postal ponovno kot običajna oseba. Bil sem tako razburjen in duševno pretresen zaradi strahu, da je le-ta je spremenil ves moj pogled na to, kako pričevati in kako zelo ceniti, pred čem nas je Bog rešil.

(Billova žena Annette govori)

Ura je bila 3:23 zjutraj, ko sem se zbudila. Tega se spominjam samo zato, ker sem pogledala najino digitalno uro, in opazila sem, da Billa ni bilo poleg mene. Zaslišala sem kričanje, ki je prihajalo iz najine dnevne sobe. Nadaljevala sem pot, da bi prišla vzdolž hodnika. Našla sem svojega moža na način, na kakršen ga še nikoli nisem videla. Če kdorkoli spozna Billa, on je po naravi zelo konzervativen, zelo miren in uraden človek. On enostavno ni tak tip človeka, ki bi se vznemirjal ali bi se čustveno razburil nad čimerkoli, razen občasno v Bogu. Toda, kakorkoli, videla sem ga tam hudo trpečega, dobesedno trpeče držati svojo lobanjo, držal je svojo glavo med rokama in vpil in kričal. Bil je skrčen v položaju fetusa na tleh v dnevni sobi. Nisem vedela, kaj bi storila. Mislila sem, da ima srčni napad. Začela sem moliti in zakričal je in rekel. „Moli, da bi Gospod odvzel to iz mojih misli. Gospod me je pospremil v pekel. Počutim se, kot bi moje telo umiralo. Tega ne prenesem.“ Tako sem nadaljevala z molitvijo nad njim in približno po deset do dvajsetih minutah se je pričel umirjati. Bil je dobesedno v stanju šoka, kot nekdo, ki je šel v Vietnam in je imel podoživljanje ali strašno prometno nesrečo, katero je ponovno podoživljal. To ni bilo samo, kot bi kdo imel nočne more in se zbudil. Samo o tem sem hotela pričati.

(Bill Wiese govori)

Ko sem prišel nazaj iz te izkušnje, sem hotel izvedeti, če je kdo v Svetem pismu, ki je kdajkoli izkusil pekel. Tako sem začel preiskovati. Veliko poslušam Chucka Misslerja. On je učitelj Svetega pisma po vsem narodu, resnični učitelj in on je povedal, da je Jona izkusil pekel. V Jonu 2,2 pravi:, „iz pekla je kričal.“ In v Jonu 2,6 pravi: „zemlja s svojimi zapahi je bila za vedno okoli mene, vendar si ti privedel moje življenje iz pokvarjenosti.“ Torej je bil tam vsaj nekdo v Svetem pismu, ki je izkusil pekel, Jona.

V Izaija 24,22 pravi:

Pregovori 7,27

Tudi v Jonu 2,6

In Job 17,16

Torej ponovno, vse kar sem videl, je bilo v Besedi. O kamnih je govora v Izaija 14,19.

Znašel sem se v celici, in ti štirje stvori so bili v celici z menoj. V tistem trenutku nisem vedel, da so bili demoni, ker sem šel tja kot neodrešena oseba. Bog je vzel iz mojih misli to, da sem bil kristjan. Nisem razumel, zakaj. Toda to mi je razložil na poti nazaj. Stvore nisem spoznal kot demone, toda, bili so ogromni. Bili so veliki okrog 3,5 do 4 metre. Enega boste videli na videu. Eden izmed ljudi, ki podaja svoje pričevanje, je videl istega demona kot jaz. Tako boste videli, kako dejansko izgleda. Tam, na videu, je njegova zelo dobra slika, ko je bil nekdo privlečen do zapahov pekla. To je pričevanje Kennetha Hagina.

Kakorkoli že, bil je ves luskav. Imel je luske po vsem svojem telesu, velikanske čeljusti z ogromnimi zobmi in kremplji, ki so štrleli iz njega skupaj z ugreznjenimi očmi. Bile so ogromne. In drugi mu ni bil niti malo podoben, temveč je imel kot britev ostre plavuti vsepovsod, z eno dolgo roko in nesorazmernimi nogami. Vse je bilo deformirano in ukrivljeno in izven sorazmerja, izven simetričnosti, nobene simetričnosti, ena roka je bila daljša in ena krajša. Samo čudno izgledajoči stvori z nenavadnim videzom, stvori, ki so izgledali strašno.

In psovali so Boga. Ves čas so preklinjali Boga. Spraševal sem se: „Zakaj preklinjajo Boga? Zakaj toliko sovražijo Boga?“ In potem so obrnili svojo pozornost k meni, in čutil sem enako sovraštvo do mene, kot so ga imeli do Boga in ponovno sem si mislil: „Zakaj me sovražijo? Ničesar jim nisem storil.“ Toda sovražili so me s sovraštvom, ki ga nisem nikoli izkusil na zemlji; visoko nad sposobnostjo, s katero človek sovraži. Oni so me sovražili popolnoma in vedel sem, da so bili določeni, da me mučijo.

Ležal sem na tleh v tej celici, in nisem imel prav nobene moči v svojem telesu. Spraševal sem se: „Zakaj se komaj premikam, kaj je narobe z mano?“ Zavedal sem se svoje nemoči, in brezmočno sem ležal tam. Demon me je pograbil, me dvignil in me vrgel v steno, kot kozarec. Dvignil me je kot kozarec. Tako lahek sem bil, oziroma tako močan je bil on. In vrgel me je ob steno, in vsaka kost v mojem telesu se je zlomila. In čutil sem bolečino! Pravkar sem začel samo ležati tam na tleh in klicati za milost, toda ti stvori nimajo nikakršne milosti, absolutno nobene milosti.

Eden me je dvignil in drugi mi je s svojimi, kot britev ostrimi kremplji, odtrgal moje meso stran. Enostavno potegnil ga je stran in prav nič ga ni brigalo za to telo, katerega je Bog tako čudovito naredil. Imel je sovraštvo, ki je bilo tako intenzivno zoper mene. Spraševal sem se: „Zakaj sem živ, zakaj to preživljam? Ne razumem, zakaj nisem mrtev.“ Moje meso je viselo v trakovih. In ni bilo nobene krvi, samo meso, ki je viselo, ker življenje je v krvi, in v peklu ni življenja. In v peklu ni vode.

Izaija 14,9-10 pravi:

Psalm 88,5

In vemo, da hudič ima moč, v Pismih, kjer je bil obseden človek, ki je tekal skozi pokopališče nam to opisuje

Marko 5,1-4.

Niso ga mogli zvezati; verige je zlomil na kose. In to je bil samo človek z demonsko močjo. Razumel sem, da so ti demoni imeli približno tisočkratno moč človeka. Torej, celo če bi imel svojo naravno moč, se jih ne bi mogel ubraniti. Torej sem bil popolnoma predan njihovi milosti, ki je oni nimajo. Demoni v peklu upravljajo tvoje življenje.

Vonj teh demonov in vonjave v peklu so bile tako odvratne; ne morem vam jih niti opisati. Bil je vonj po gorečem in zažganem mesu, po žveplu. Vonj teh demonov je bil, kot odprta greznica, razpadajoče, gnilo meso, pokvarjena jajca, pokvarjeno mleko in vse kar si lahko zamislite. Povonjaj, pomnoži tisočkratno in približaj svojemu nosu. In samo vdihuješ (v peklu ni zraka – ne izdihuješ). Bil je tako strupen, da bi vas ubil. Če bi bili tukaj v tem telesu, bi umrli. In spraševal sem se: „Zakaj preživljam skozi ta tako odvraten smrad?“ Toda ponovno ne umreš, moraš ga prenašati.

Skrunjenja, s katerimi so preklinjali Boga je omenjeno v Ezekielu 22,26: "preklinjan sem med njimi“.

Skrunjenje, ponižujoči vulgarni jezik in kletvice. Mučenje, ki so ga izvajali na meni je omenjeno v peti Mojzesovi knjigi (Devteronomij) 32,22-24.

Torej so tam zobje zveri nad teboj.

V drugi Samuelovi knjigi izjavlja:

In v Miheju 3,2 je zanimiv zapis, kjer Filistejci, ki sovražijo Izraelce pravijo:

To je bilo, kar so delali Judom. To je bilo v naravnem, toda od kod so dobili to idejo? Ta prihaja iz pekla. To je kar delajo demoni. In usmiljenje? Usmiljenje je samo v nebesih. Usmiljenje prihaja od Boga in hudič ne pozna nobene oblike usmiljenja, on je popolnoma proti temu. Psalm 36,6

Zagotovo je ni v peklu. In v Psalmu 74,20 pravi:

To je samo krut, beden, strašen kraj, katerega moraš prenašati. Vse te stvari moraš prenašati.

Bog je naredil človeštvo, kot najvišjo obliko stvarjenja in ti demoni so najnižja oblika stvarjenja. Kot ljudje se trudimo, da bi prišli naprej v življenju. Izboljšujemo sebe, študiramo, se učimo. Toda v peklu tvoje življenje vodijo demoni. Ti stvori imajo inteligenčni kvocient nič, popolnoma brezbrižni stvori. Vse, kar poznajo je sovraštvo do Boga, sovraštvo do tebe in mučenje. Oni vodijo tvoje življenje in ne moreš storiti ničesar glede tega.

Obstajajo zapisi o ponižanjih, katere moraš prestajati. „Ta stvar bo vodila moje življenje, ne morem je ustaviti!“ V Izaiju 5,13-15

Izaija 57,9-16

Ezekiel 32,24

In tako se nadaljuje še in še. To je bila strašna stvar, da so tvoje življenje upravljali ti stvori, ki nimajo nikakršne milosti.

(Tema in kričanje v peklu)

In strah, ki vas navdaja je neverjeten. Strah prevladuje nad vsem. Tukaj ni Božje prisotnosti na tem mestu, tako morate prenašati strah in mučenje in temačnost. Ničesar ne morete videti. Celo tega, kar prihaja nad vas ne morete videti. Pisma govorijo o tej temačnosti v Psalmu 88,6

Razodetje 16,10

Juda 1,13

In tam je tema, ki se lahko občuti, kot je prikazano v drugi Mojzesovi knjigi (Exodus) 10,21

(Strah v peklu)

To je torej nekaj stvari, ki jih moramo prenašati v peklu. V Izaija 24,17-18 pravi:

Ted Koppel, je med prezentacijo, ki jo je imel na "Night Line" leto in pol nazaj, obiskal nekatere izmed zaporov v naši državi in je tam preživel noč. Ni mogel verjeti, kako glasno je bilo. Tako, da ni mogel spati. Vsi so kričali na ves glas. Na televiziji je povedal, kako je bil šokiran s tem, kako so ljudje samo kričali in vso noč ječali. Torej celo v naših zemeljskih zaporih ljudje kričijo, koliko bolj šele v peklu. V Jobu 18,14 pravi, da hudobne poti človeka, ljudi, ki zavrnejo Gospoda...

(Zapuščen v peklu)

Sedaj sem bil zunaj celice in pogledal sem v to smer. In ko sem pogledal v to smer, sem lahko videl, da so bili tam plameni ognja približno 16 kilometrov stran od mene. Brezno ognja s premerom približno 5 kilometrov je imelo plamene, ki so ožarjali obzorje dovolj, da si videl samo nekaj pokrajine pekla.

Temačnost je bila tako težka, enostavno vpije vsako svetlobo. Toda bilo je je dovolj, da sem videl samo nekaj obzorja. Vse je bilo rjavo in opustelo! Menim, prav nobenega zelenega lista, niti nikakršne vrste življenja, samo kamenje, zemlja in črno nebo in smog na obzorju. Plameni so bili resnično visoki, tako da sem jih lahko videl. V peti Mojzesovi knjigi (Devteronomij) je zapis:

V peklu ni nikakršnega življenja. Tako nenavadno je biti v svetu, kjer ni življenja, tukaj se veselimo dreves in svežega zraka, toda tam je vse popolnoma mrtvo.

(Vročina)

Vročina je bila tako intenzivna, lahko jo celo opišeš. V peti Mojzesovi knjigi (Devteronomij) 32,24 pravi:

Juda 1,7

Psalm 11,6

To je, kar se dogaja v peklu. Tako je vroče. Vse te stvari bi te morale ubiti, toda ne umreš! Vse te stvari moraš prenašati. Želel sem si miru v umu, da bi zbežal stran od teh krikov, in šel stran od tam. To je, kot bi hotel iti domov ponoči, po težkem dnevu, enostavno si želiš miru v umu. Toda tam si prenašal vse kričanje in vse muke. In nikoli na veke ne prideš stran od tega, za večno. V Izaija 57,21 pravi:

V peklu si tudi nag. To je samo še ena stvar, ki jo moraš prenašati. Sramota! V Ezekielu 32,24 govori o sramoti v peklu:

In v Jobu 26,6:

(Suša)

V peklu ni prav nobene vode, nič vode. Ni vlage v zraku. Ni vode v nobeni obliki. Tako suho je; strašno si želiš kapljico vode, samo eno. Točno tako, kot pravi v Luka 16,23-24

Vzdolž ognja sem lahko videl skozi plamene, ravno dovolj, da sem videl telesa ljudi v ognju, ki so kričali, kričali za milost, goreč v tem kraju! In vedel sem, da nisem hotel iti tja notri. Bolečina, ki sem jo prenašal je bila že tako dovolj huda, toda za vročino iz tistega ognja sem vedel, da je bila še hujša. Ti ljudje so moledovali, da bi prišli ven.

Tu so bili ti veliki stvori, razvrščeni vsenaokrog robu tega brezna, in ko so se ljudje plazili navzgor, da bi prišli ven, so bili vrženi nazaj v ogenj, in ni jim bilo dopuščeno iti ven. Mislil sem si: „Oh, ta kraj je tako strašen, tako strašen in grozljiv.“

Vse to se dogaja hkrati. Žejen si, lačen in izčrpan. Prav tako ne moreš spati v peklu. Spanje potrebuješ enako kot sedaj. Tvoje telo potrebuje spanje. Razodetje 14,11 pravi:

V povezavi z vodo v Zaharija 9,11 pravi

Popolnoma nobene vode v peklu.

Vedel sem, da je lokacija pekla v središču zemlje. To je, kjer je, v središču zemlje. Razumel sem, da sem bil približno 6000 km globoko v zemlji. Vemo, da je premer zelje 12600 km. Na pol poti bi bilo približno 6300 km. Bil sem približno 6000 km globoko. V Efežanom 4,9 pravi, da se je Jezus spustil v nižje dele zemlje.

In četrta Mojzesova knjiga (Numeri) 16,32 pravi:

(Demoni)

Izaija 14,11

Tam je vse vrste ogabnih stvorov vsepovsod in videti je, da so priklenjeni na stene. Spraševal sem se: „Zakaj so te stvari priklenjene na zidove?“ Tega nisem razumel, toda obstaja Pismo, ki o tem govori - Juda 1,6

(Nobenega upanja)

V Izaiju 38,18 pravi:

Nobenega upanja. In resnica je Jezus. On je resnica.

(Jezus se prikaže)

Ob tem času grem navzgor po tem tunelu in sem samo v popolnem strahu, brezupno izgubljen, in bojim se teh demonov. Nenadoma, enostavno nenadoma, se je pojavil Jezus! „Hvaljen bodi Gospod“, Jezus se je prikazal. Ta bleščeča luč je osvetlila prostor. Videl sem samo Njegov obris. Obris človeka. Nisem mogel videti Njegovega obraza. Bil je tako bleščeč. Enostavno gledal sem v to svetlobo in videl Njegov obris. In preprosto zgrudil sem se na kolena in padel skupaj. Nisem mogel ničesar, razen slaviti Njega. Tako hvaležen sem bil. Sekundo nazaj sem bil za večno izgubljen, in sedaj sem nenadoma sem zunaj tega kraja, ker sem že poznal Jezusa. Ti ljudje ne morejo priti ven, toda jaz sem lahko, ker sem že bil odrešen. Vedel in razumel sem, da ni bilo nobene poti ven iz tega mesta, samo po Jezusu.

On je edini način, ki te obvaruje, da bi šel na ta kraj.

V Razodetju 1,6 pravi Janez, ko je šel v nebesa, je videl Jezusa, da je Njegovo obličje bilo kot sonce, ki sije v vsej svoji moči. In ko je videl Njega se je zgrudil k Njegovim nogam kot mrtev. Natanko tako sem se tudi jaz. Zgrudil sem se k Njegovim nogam kot mrtev. In sedaj, mislili si boste, da sem imel milijon vprašanj, da bi ga vprašal, toda, ko si tam, je vse, kar lahko storiš, slavljenje Njega, hvaljenje Njegovega svetega imena, in zahvaljevanje Njemu, ker nas je On rešil pred tem.

Ko sem prišel k sebi, vsaj dovolj ,da sem pričel oblikovati misli, sem mislil, kako bi rekel Gospodu, mislim da Njega niti nisem vprašal na glas, samo pomislil sem na to in On mi je odgovoril. Rekel sem: „Gospod zakaj si me ti poslal na ta kraj? Zakaj si me poslal sem?“ Rekel mi je: „Ker ljudje ne verjamejo, da ta kraj obstaja.“ On je rekel, „Celo nekaj izmed mojih lastnih ljudi ne verjame, da je ta kraj resničen“. Šokiran sem bil ob tej izjavi. Mislil sem, da vsak kristjan mora verjeti v pekel. Toda vsak ne verjame v dobesedno goreč pekel. Rekel sem Gospod: „Zakaj si izbral mene?“ Toda On mi ni odgovoril na to vprašanje.

Ne vem, nimam pojma, zakaj je On izbral mene, da bi šel tja. Sem najmanj verjeten, da bi šel v ta kraj. Midva z ženo sovraživa zle filme. Sovraživa karkoli slabega. Celo poletja ne maram, najbolj zaradi vročine. To je umazano. Ni reda. Vse je kaotično in neurejeno in gnusno. In jaz ljubim vse urejeno in sijajno. Tudi na to vprašanje mi On ni odgovoril. On mi je rekel: „Pojdi in povej jim, da Jaz sovražim ta kraj, da ni moja želja za nobenega izmed Mojih stvarjenj, da bi šel na ta kraj. Niti enega! Tega nikoli nisem naredil za ljudi. To je bilo narejeno za hudiča in njegove angele. Moraš iti in jim povedati. Jaz sem ti dal usta, ti pojdi in jim povej.“

Mislil sem si: „Toda Gospod, oni mi ne bodo verjeli. Oni bodo mislili, da sem znorel, ali sem imel moraste sanje.“ Mislim, ali ne bi vi mislili tako? Ko sem to razmišljal, mi je Gospod odgovoril in On je rekel: „Ni tvoja naloga, da jih prepričaš. To je naloga Svetega Duha! Ti samo pojdi in jim povej!“ In moja notranjost je rekla: „Da Gospod! Vsekakor, moram iti in jim povedati." Ni potrebno skrbeti in se bati, kaj si bodo ljudje mislili o tebi, enostavno moraš iti, ter to storiti, in prepustiš Bogu, da opravi ostalo. Amen? In rekel sem, "Gospod, zakaj so me tako silno sovražili? Zakaj so me ti stvori sovražili?" On je rekel, "Ker si ustvarjen po moji podobnosti, in oni sovražijo Mene." Veste, da hudič ne more storiti ničesar proti Bogu. Ne more prizadeti Boga, tako rečeno, toda on lahko poškoduje Njegovo stvaritev. Zato hudič sovraži človeštvo in ga zavaja, da bi ga privedel v pekel. In on povzroča bolezni nad njim, karkoli lahko stori, da bi prizadel Božjo stvaritev.

(Mir Boga)

In potem me je Bog preplavil z Svojimi mislimi. Pustil me je, da sem se dotaknil delčka Njegovega srca, o tem kako zelo On ljubi človeštvo. Neverjetno. Nisem mogel prenesti. To je bilo preveč zame. Ljubezen, ki jo ima On za človeka, enostavno je v to telo ne moreš sprejeti. Veste, kako zelo ljubimo svoje žene, in svoje otroke? Torej, ljubezen, katero imamo, se ne more niti primerjati z ljubeznijo, ki jo ima Bog za nas. Njegova ljubezen je neskončno večja, kot naša ljubezen, in naša sposobnost ljubiti. To je preprosto enako kot pravi v pismu Efežanom 3,19,“...ter spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje, da bi se izpolnili do vse Božje polnosti.“ Tako daleč presega to, kar lahko spoznamo, da je ne moreš zaobjeti. Nisem mogel verjeti, kako zelo je On ljubil človeštvo, da bi On umrl za samo eno osebo, da ne bi šla na ta kraj. In to Njega tako prizadene, da vidi enega izmed Njegovih stvaritev iti na ta kraj. To boli Gospoda, On joka, ko vidi enega človeka iti. In tako žal mi je bilo za Gospoda.

On mi je rekel tudi, „Povej jim, da Jaz prihajam zelo, zelo kmalu.“ In On je ponovno rekel, „Povej jim, da Jaz prihajam zelo, zelo kmalu.“ In sedaj si mislim, zakaj nisem rekel Njemu, „Kaj meniš Gospod, kaj tebi pomeni kmalu?“ Tako mi razmišljamo. Toda jaz nisem vprašal. Enostavno ne pomisliš, da bi takrat vprašal te stvari. Preprosto tako zelo si želiš slaviti Njega. Božji mir, ki te prevzame, ko si ti blizu Njega je nerazložljiv. Bil sem v maziljenjih, služenjih, toda ni primerjave ljubezni in miru Boga, katerega čutiš, ko si poleg Njega.

In potem sem pogledal gor, in videl sem tiste stvore na steni, ki so bili tako strašni, videti so bili kot mravlje na steni! Preprosto, izgledali so kot mravlje. Še vedno so bili veliki, toda z Božjo močjo poleg tebe, vso Božjo stvariteljsko močjo, so oni izgledali, kot mravlje na steni. Nisem mogel čez to. Mislil sem si: „Gospod, oni so samo mravlje!“ In On je rekel, „Ti jih moraš samo zvezati in izgnati ven v Mojem imenu.“ Mislil sem si: „Fant, kakšno moč je On dal cerkvi.“ Ti stvori, ki so bili tako strašni, tako grozni. Mi ne bi bili kos hudiču, nikakor. Oni so strašni, grozljivi, toda z Njim so kot nič! Prav takrat se je v meni dvignila hrabrost, ko sem videl te stvore sem čutil, kot bi hotel reči „vi stvori ste bili tisti, ki ste me mučil in me hoteli raztrgati. Dajte, pridite! Dajte, pridite zdaj!“ Mogoče se je malo od mojega mesa dvignilo, ali nekaj podobnega, saj veste. Mislil sem si: „Jezus, daj jih.“

(Zapuščanje pekla)

Ko sva odšla, sva šla gor nad površino zemlje. Šla sva gor, ker sva bila še vedno v tunelu. Kmalu pekla nisem mogel več videti, toda bilo je kot tornado, orjaški tornado, v katerem sva bila. Nadaljevala sva pot navzgor. Očitno sva morala iti gor, da bi prišla iz njega. Ko sva prišla do vrha, sem pogledal dol na zemljo in bila je približno tako visoko. Zaobljenost zemlje je bila približno takšna. Čudovito je pogledati nazaj na zemljo! Vem, da je Bog dopustil to zame. On bi lahko zapustil tisti tunel, kakorkoli bi On hotel. On je vedel o mojem srcu, da sem si kot deček vedno želel videti, kako zemlja izgleda iz vesolja. Mogoče sem gledal preveč Star Trek ali kaj podobnega? Preprosto mislil sem, da bi bilo resnično krasno videti zemljo, in videti, kako ne visi na ničemer. Kot pravi Sveto Pismo v Jobu 26,7

Ko pogledate, si mislite: „Kaj drži to stvar gor? Kaj povzroča, da se vrti tako popolno?“ Bog ima tak nadzor. Moč Boga, ki me je preplavila, ki jo ima On. Strašna je. On ima toliko moči. Vsaka posamezna stvar je pod Njegovim nadzorom. Niti las na vaši glavi ne pade na tla, ne da bi On vedel za to. Niti ptica ne pade na tla, da On ne bi vedel za to. Preplavljen sem bil s temi mislimi. Bog ima toliko moči. Preplavilo me je. Je zapis v Izaiju, ki pravi Izaija 40,22 Gospod sedi nad horizontom zemlje. In tukaj sem bil nad krogom zemlje. Mislil sem si celo: „Gospod, kako to, pred Krištofom Kolumbom bi lahko brali Pisma in vedeli, da je bila zemlja okrogla.“ Ali Ti veš? Ljudje so se spraševali, oni so mislili, da je ploščata?

Kakorkoli že, ko sva prihaja nazaj dol, sva šla skozi ščite; vedel sem, da sva šla skozi toplotne ščite, ki so bili okrog zemlje. Preprosto vedel sem. Mislil sem celo bedasto misel, tukaj sem z Bogom in jaz sem mislil, „sprašujem se, kako bo On prišel skozi ta ščit?“ Saj veste, kako morajo v vesolju predreti ta ščit pod natanko določenim kotom. Midva sva šla skozi, brez kakršnega koli problema. Ni čudno! Prepričan sem, da je Gospod moral zaviti s Svojim očmi in rekel je, „to lahko obvladam“. V Psalmu 47,10 je zapis, ki pravi,

On ima pod nadzorom vse, prav vse. Enostavno nisem hotel, da bi On odšel, samo želel sem si biti v Njegovi prisotnosti. Hitro sva se bližala Kaliforniji. Enostavno prihajala sva resnično hitro, tako hitro sva se gibala, in se bližala naši hiši. In pogledal sem, in lahko sem videl prav skozi streho naše hiše. In lahko sem videl sebe, ko sem ležal na tleh. To me je resnično zelo prizadelo. Prav tukaj, kjer sem videl svoje telo, ki je ležalo tam in sem mislil, „Tisto ne morem biti jaz. To sem jaz!" Veste, vi nikoli niste videli sebe dvojno. Tukaj sem bil. Ležal sem tam in mislil, „Tisto resnično nisem jaz." In tisti zapis, ko Pavel pravi, kjer smo mi samo v šotoru (drugo pismo Korinčanom 5,1), to me je zelo presunilo. Mislil sem, „tisto je samo šotor, to ni nič. Tisto je samo začasno. To je resničen jaz." To je, kar je večnost, dejansko. Tisto življenje, o katerem skrbimo, me je tudi presunilo, da smo hlapi, da je življenje samo izparina kot v Jakobovo pismo 4,14, ko govori o tem, kako kratko je to življenje. Kratko je. Če živiš 100 let, je kot nič. Vzdigne se kot meglica, izhlapi. In mislil sem si, „moram živeti za Boga." Kar mi tukaj počnemo zdaj, šteje za večnost. Moramo pričevati. Moramo iti tja ven, in reševati izgubljene. Ne smemo skrbeti zaradi vseh teh neznatnih stvari, s katerimi mi vsi postanemo tako zvezani, in odvisni od njih. Moramo resnično iti ven, tja ven in pridigati evangelij in dobre novice, ker to življenje resnično hitro mine.

Toda jaz se videl moje telo, ki je ležalo tam, in mislil sem si, bilo je, kot bi stopil iz svojega avta, in pogledal nazaj na svoj avto. Tisto niste vi. To je vaš avto. Samo vozi te naokoli. Tako je meni izgledalo. Samo vozi me naokoli tukaj na zemlji, toda to sem resničen jaz. In mislil sem si, "Gospod, ne odidi, ne odidi.“ Enostavno želim ostati s Teboj nekaj časa. Toda On je odšel. Prišel sem do svojega telesa, in nekaj me je potegnilo nazaj v moje telo, kot bi bil posrkan nazaj skozi moj nos ali usta.

prvo Janezovo pismo 4,18

Lahko bi rekli sami sebi. „Jaz sem kar v redu. Precej dober človek sem. Ne zaslužim si tistega kraja.“ In verjetno ste precej dobri v primerjavi z večino ljudi, toda to ni tisto, s čimer se morate primerjati. Moramo se primerjati z Božjim merilom. Njegovo merilo je tako višje kot naše. On pravi v Besedi, da če si se enkrat zlagal, samo enkrat v vsem svojem življenju, te to dela lažnivca. Če si ukradel eno samo stvar v svojem življenju, sponko, nekaj minut časa svojega šefa, karkoli, samo enkrat, te to dela tatu. Če si bil jezen brez vzroka, če nisi odpustil nekomu, ki je storil kaj krivičnega zoper tebe, če si poželel žensko, katerokoli izmed teh stvari, če si to samo enkrat storil, te to dela grešnika in ne moreš priti v nebesa. In tako vidite, vsi smo grešniki. Vsi smo grešili, in ne moremo priti v nebesa s svojimi lastnimi deli. Pismo Titu 3,5 pravi,

Amen, torej je odvisno od tega, kako primerjaš. To je kot ženska, ki je videla čredo ovc na griču, in vse so bile tako bele lin lepe napram temu griču. Ona je rekla, „Poglej te bele ovce, poglej, kako lepo izgledajo, tako bele.“ Šla je v posteljo in čez noč je snežilo. Naslednje jutro je pogledala gor, in videla ovce, in vse so izgledale tako motne, umazane in sive v primerjavi z belim snegom. Torej moramo sebe primerjati z Bogom. Njegovo merilo je veliko višje kot naše. Torej potrebujemo Odrešenika. V nebesa ne moremo priti z lastnimi močmi. Bog je to naredil kot brezplačen dar. On je rekel v

Evangeliju po Janezu 14,6

(Napovedovalec govori)

Če boste molili to molitev iz globin svojega srca, bo Bog rešil vašo dušo, in On vam bo dal priložnost v ne tako oddaljeni prihodnosti, da boste to storili javno. Molite z nami, posebno tisti, ki ste v skupnostih in veste, da bi morali. "Bog, jaz verjamem Vate. Ti si moj Stvarnik. Jaz sem grešnik. Grešil sem v številnih točkah, namerno in nezavedno. Padel sem. Zgrešil sem. Zaznamovan sem z grehom. Jezus, jaz verjamem vate. Ti si večni Sin Boga. Ti si Božje jagnje, ki odjemlje greh sveta, ki odjemlje moj greh. Verjamem, da si Ti umrl na križu. Prelil si Tvojo nedolžno kri za mojo grešno dušo. Verjamem, da si Ti bil pokopan in na tretji dan si Ti vstal. Ti živiš na veke, kličem Te za svojega Gospoda. Kličem Te za svojega Odrešenika. Predajam Ti svoje življenje. Ljubil bom Tebe, in Ti služil do konca svojih dni. Jaz pripadam Tebi, z vsemi dobrimi in slabimi platmi, grešnimi platmi, vsemi svojimi načrti, vsemi svojimi sanjami, vse predajam Tebi. Naj se zgodi Tvoja volja v meni. Verjamem, da sem rešen, ne po dobrih delih, temveč po veri, po zaupanju Vate. V imenu Jezusa. Amen."

Ta odziv je popolnoma primeren. Sveto pismo pravi, da v nebesih ni večjega veselja, kot, ko se en grešnik spreobrne. In poznamo samo bled primer tega, kar se dogaja v nebesih, ko smo priče temu, kar ste storili vi danes. Rad bi naslovil še ostale izmed vas, in potem bom končal. Rad bi pozval v ospredje tiste izmed nas, ki smo priče temu. Res smo zelo srečni, da lahko slišimo brata Billa govoriti, kar je izkusil. Podal bom izziv vam in res bi vas posvaril, ne sprejmite tega, razen če niste pripravljeni za nekaj aktivnosti Duha v vaših življenjih. Ne skušam biti predrzen, pravim samo, ne naredite te svoje izjave, razen, če ne mislite resno, in tukaj je, kar je. Ima dva dela.

Prvič. Ne bom se več bal obraza človeka. Največjega posameznega prebivalca, ki se obnaša, kot če bi vi resnično vedeli, da so nebesa in da je pekel. Ne bom se več bal obraza človeka.

Drugič. Govoril bom vsem, katere poznam, preostanek svojega življenja o Jezusu, nebesih in peklu.

To je ogromna obveza. Vsak človek katerega poznam, in ki je dosegel ljudi za Kristusa, je prišel do teh dveh točk obveze. Zakaj bi imeli odnos s komerkoli, če ne zato, da bi z njimi delili slavne, dobre novice, ki reši njihove duše iz pekla. To je hudodelstvo v Duhu - da poznate nekoga, da se pogovarjate z njim, da se skupaj zabavate z njim, da uživate njihovo prisotnost - in jim nikoli ne poveste, da brez Kristusa gredo v pekel. Vsak odnos bo kot vrata, da oznanjate resnico, katere priča ste bili danes. To je logično. Če niste pripravljeni delati tega, razumem. Toda če ste pripravljeni narediti ti dve obvezi, če se strinjate, recite to Bogu, "Bog jaz verjamem Vate. Jaz verjamem v Jezusa, Tvojega Sina, in Tvojega dragocenega Svetega Duha. Sprejemam izziv sedanjega časa. O sebi razglašam, to je moje priznanje. Ne bom se več bal obraza človeka. Ne bo me skrbelo mnenje ljudi. Moj ugled ni pomemben. Sovražim strah pred človekom. Govoril bom vsakomur, ki ga poznam, ves preostanek svojega življenja, o tebi, Gospod Jezus. O nebesih in o kraju, ki se imenuje pekel. Prestopam črto. Ne bom več neopredeljen, prezaposlen, brezbrižen. Sprejemam Tvojo besedo. Ne bom se bal in spregovoril bom na glas. To je moja izpoved Vsemogočnemu Bogu.“ Vzdigni svojo vojsko Bog, vsepovsod po tem mestu, narodu in svetu, ljudi, ki so pravilno razločili čase v katerih živimo. Ljudi, ki so prišli do razumevanja, da je večnost oddaljena samo naslednji trenutek stran, da bi videli z jasnostjo v slavo nebes in strahot pekla, in uredili svoje prioritete, da so poslušni Bogu. In sedaj, prosimo za milost. Naredili so hrabro priznanje Bog. Brez Tvoje milosti ne bo uspelo. Verjamemo, da je Tvoja milost zadostna, da naredimo, kar beseda Boga naroča, naj naredimo. Milost, milost, milost, na Tvoje ljudi tukaj v imenu Jezusa.

Kupite celotno pričevanje „23 Minutes in Hell" na Amazon.com

vir: https://www.divinerevelations.info/Documents/BillWiese_23MinutesInHell_Text.htm

translation/prevod: Barbara Hojkar Šavli

Citati Svetega pisma so iz: Slovenskega standardnega prevoda, Amplified bible (Amp.) in originalnega besedila.