1 Yesu si bul ŋii a pi Piita dɛrɛ, u haritooroo kɔ u teeŋ a ku piɛsu a bul, “La tuɔŋ kubɛɛ nɛ kii u dɔŋɔ tiina Wia kuorii-la tuɔŋ?” 2 Ŋii nɛ Yesu yirɛ bii-bie kubala a kii ba tutuɔbaaniŋ 3 aŋ bula piba a bul, “Wutitii nɛ mi bulaa pima, see di ma kɛŋ ma titia muuri a nagɛ haŋbiisiŋ, di ŋii dee, ma bi jaŋ wuo juu Wia kuorii-la tuɔŋ. 4 Nii-la si kɛŋ u titia muuri a nagɛ haŋbie, u nɛ ŋaa ma tuɔŋ kuhiaŋ Wia kuorii-la tuɔŋ. 5 Di nuu nɛ kɛŋ bii-bie dɔŋɔ woruŋ a tiŋ mi wiaa, mi nɛ u kɛŋ woruŋ ŋii.

6 Nii-la kala si na haŋbiisi-la síi tomi dɔŋɔ a nyisu duu ŋaa wu-bɔmuŋ, u maga di ba joŋ nɔmuŋ a vɔɔ laalɛ u baŋŋa lɛ a joŋu yuo hɛ muga tuɔŋ uu nyua liiŋ u suu. Di ba nɛ ŋaa ŋii, u nɛ jaŋ kpia u si weye.

7 U jaŋ lɔrɛ pi nialiŋ si jaŋ ŋaa di niaa juu haachɛ lɛ. U maga di wialiŋ ku bal. Ama nii-la si ŋaa ba juu haachɛ lɛ, u jaŋ na hɛɛŋ. 8 Di ŋ nisiŋ koo ŋ naaŋ níi chɛ duu kɛniŋ hɛ haachɛ lɛ, kere ta. Ŋ si juu Wia kuorii-la tuɔŋ ari naa-kuuŋ koo na-kuuŋ, u nɛ kpia ŋ si jaŋ kɛŋ na-pilimee koo naa-pilimee a juu Wia nyiniŋ. 9 Di ŋ siiŋ níi chɛ duu kɛniŋ hɛ haachɛ lɛ, liisa ta. Ŋ si jaŋ juu Wia kuorii-la tuɔŋ ari sii-togo, u nɛ kpia ba si joŋuŋ yuo hɛ Wia nyiniŋ ari sii-pilimee.”

10 Ŋii nɛ Yesu bira si, “Má fiɛlɛ di ma sí haŋbiisiŋ deeŋba kuŋ-kala kaa gbesi. Mi bulaa pima di Wia ta u tiŋdaaraa nɛ di ba bibeŋba. Ba hɛ Wia-jaŋ bua-na kala lɛ, mi Nyimma si hɛ lee-la.[ 11 Mi-na Nuhuobiine Bie kɔ di mi chɛ a laa nialiŋ si lɛlɛ nɛ a ta.”]

12 Ŋii nɛ Yesu magɛ namaga a bul, “Nuu nɛ fa hɛ dimɛ a kɛŋ piesee zɔlɔ, ŋii nɛ ba tuɔŋ dɔŋɔ lɛl.” Ŋii nɛ Yesu piɛsɛ, “Ɛɛ nɛ ma biinɛ ari u jaŋ ŋaa? U bi jaŋ leŋ piesee mahiŋ banɛsɛ ari fii ari nibi-la a ta peelee nyuŋ aŋ lii gɔllɔ chichɛ pie-lɛlii-laa? 13 Duu nɛ nau, mi jaŋ bula pima ari u tuɔŋ jaŋ tɔrɛ u pie-bala-la nyuŋ a kii piesee mahiŋ banɛsɛ ari fii ari nibi-la si bi lɛlɛ. 14 Ŋii titia nɛ saa mi Nyimma si hɛ Wia-jaŋ bi chɛ di haŋbiisiŋ deeŋba kuŋ lɛl.”

15 Ŋii nɛ Yesu si, “Di ŋ naaŋbie nɛ ŋaa wii cheiŋ lɛ, mu a bula pu wii-la u si ŋaa chei, ama ŋaa ŋii ma duu duŋduŋa balia pɛgɛ. Di u nɛ jegile nii wii-la ŋ síi bul, ma di ŋ naaŋbie bira sima nɛ. 16 Ama duu nɛ bi jegile nii ŋ teeŋ, kɛŋ nuu dɔŋ koo niaa balia pɛ ŋ titia lɛ di ma mu u teeŋ a bul wii-la u si ŋaa chei duu wasɛ. Ŋ si ŋaa ŋii, ŋ jaŋ kɛŋ niaa di ba ŋaa ŋ daŋsia. 17 Ama di u nɛ via duu jegile nii ma teeŋ, ŋ-na bul wii-la pi nialiŋ kala si laa Yesu wiaa dii aa hilimi. Duu nɛ via duu jegile nii ba teeŋ maa, dɔgisu ari ŋ buu jiŋ a nagɛ nii-la si bi Wia jiŋ koo a nagɛ laŋpoo lilaaru nɛ.

18 Wutitii nɛ, mi bulaa pima ari wii-la ma si via dunia lɛ, ba jaŋ viau Wia-jaŋ maa. Wii-la ma ŋ si sɛi dunia lɛ, ba ma jaŋ sɛyu Wia-jaŋ. 19 Mi jaŋ wasa bula pima ari ma niaa balia nɛ hɛ dimɛ a kɛŋ nii-bala a chuchuɔlɛ Wia a chichɛ kuŋ, mi Nyimma si hɛ Wia-jaŋ, u jaŋ joŋo pima. 20 Lee-la niaa balia koo batori si hilime mi doluŋ lɛ, mi jaŋ hɛ ba teeŋ.”

21 Ŋii nɛ Piita kɔ Yesu teeŋ a piɛsu a bul, “Mi Tiina, di mi naaŋbie nɛ ŋaa wii a cheimi lɛ, naaŋsiiŋ buŋmɛɛ nɛ mi jaŋ joŋo chɛu? Mi joŋo chɛu naaŋsiiŋ bulipɛ koo?” 22 Ŋii nɛ Yesu bira bul, “Ai, naaŋsiiŋ bulipɛ duŋduŋa dee. Joŋo chɛu naaŋsiiŋ mahiŋ batori ari fii leree bulipɛ.”

23 Ŋii nɛ Yesu magɛ namaga a kɛŋ Wia kuorii-la a kaa mimagisɛ kuoro ari u tiŋtinnaa a bul, “Kuoru kubala nɛ sie a chichɛ duu piɛsɛ u tiŋtinnaa u chiŋŋaa. 24 U si suomo duu piɛsɛ, ba kɛŋ u tiŋtinna dɔŋɔ kɔ u teeŋ. U dii u chimiŋ siidi bui bui bui nɛ. 25 U bi wuo ti̱ŋ. Ŋii nɛ u kuhiaŋ-la bul di ba kɛnu ari u haala ari u biiriŋ ari kialiŋ kala u si kɛnɛ a kaa mu yallɛ a ti̱ŋ chiŋ-la bua lɛ. 26 Ŋii nɛ tiŋtinni-la tuu kpirimi u naadusuŋ nyuŋ a sulu, ‘Mi kuhiaŋ, ŋaa kenyiri. Mi jaŋ ti̱ŋ ŋ chimiŋ kala.’ 27 U kuhiaŋ-la fáu nisusuŋ woruŋ a joŋ chiŋ-la chɛu a ŋaa u mu. 28 Ŋii nɛ chiŋ tiina-la kuoru-la si joŋ chiŋ-la chɛu, u lii a ma na u tiŋtinni dɔŋɔ tiina si dii u chimiŋ siidi bui. U kɛŋ u gɛriŋ baŋŋa lɛ a bul duu ti̱ŋ u chimiŋ. 29 U tiŋtinni-dɔŋ-la ma tuu kpirimi u naadusuŋ nyuŋ a sulu a bul, ‘Ŋaa kenyiri, mi jaŋ ti̱miŋ.’ 30 U via aŋ kɛnu mu tɔ dia, aŋ bul see duu ti̱ŋ chiŋ-la. 31 U tiŋtinni-dɔŋsuŋ si na wii-la u si ŋaa, ba tuɔŋ kala chei. Ba mu bula pi ba kuhiaŋ wii-la kala si ŋaa. 32 Ŋii nɛ kuoru-la yiru a piɛsu a bul, ‘Ŋ-na tiŋtinna deeŋ, ŋ ŋaa ni-bɔŋ nɛ. Ŋ si sulmi, mi joŋ chiŋ-la kala ŋ si die a chɛŋ nɛ. 33 Bɛɛ nɛ tii ŋ-na bi wuo fá ŋ dɔŋɔ tiina-la nennige ari mi si fáŋ nennige ŋii?’ 34 Kuoru-la na baaniŋ woruŋ u nyuŋ a ŋaa ba kɛnu tɔ dia see duu ti̱ŋ chiŋ-la kala.” 35 Ŋii nɛ Yesu si, “Di ma bi sɛi di ma joŋ ma dɔŋsuŋ tiŋŋaa haachɛba chɛba ari ma tuɔŋ kala, mi Nyimma Wia si hɛ Wia-jaŋ lɛ ma jaŋ dɔgisɛma ŋii.”