1 Jndëcya jnduiꞌ Jesús tsjoon Capernaum, tja nndaꞌ jon tsjoon naijon tëquehin. Ndoꞌ nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, mantyi tyꞌehan yohin. 2 Ndoꞌ ya tueeꞌ juu xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan judíos, yajoꞌ taqueeꞌ jon vatsꞌon juu tsjoonꞌñeen, tyincyaa jon jñꞌoon. Ndoꞌ jndye nnꞌan na mꞌan joꞌ, tëveeꞌ ngiohan juu jñꞌoonꞌñeen. Jnduehan ndëë ntyjehan:

—¿Yuu va chu tsanvahin joo jñꞌoonminꞌ na itsinin juu ndëëhë? ¿Nin tsꞌan siꞌman nnon juu? ¿Nin conduihin na condëë itsꞌaa juu tsꞌianminꞌ, na joohanꞌ veꞌ minꞌcyato tsꞌan jeꞌquindëë ntsꞌaahanꞌ. 3 Juu jon veꞌ tsꞌan tocyu ntcaaꞌhin, ndoꞌ veꞌ jnda Maríahin, ndoꞌ mantyi ntjoo mꞌan ntyje juu Jacobo, José, Judas yo ninꞌSimón, ndoꞌ mantyi nanntcu ntyje juu mantjoo ro comꞌan joo.

Nndaꞌ vaa na tyíꞌquintꞌa nanꞌñeen na njon Jesús. 4 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ jndue nanꞌñeen, yajoꞌ tso jon ndëëhan:

—Nnꞌan na mañoonchen, tsoñꞌenhan contꞌahan na njon juu tsꞌan na ncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ nque nnꞌan tsjoonꞌ tsanꞌñeen, tyiꞌquinjonhin ngiohan, min nnꞌan chuuꞌhin min nnꞌan vaaꞌ juu.

5 Veꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa na tonanꞌtiu nanꞌñeen yo ntyja ꞌnaanꞌ Jesús, tsojnaanꞌ na tyiꞌcantyjaꞌ nꞌonhan, joꞌ na iscuꞌhanꞌ na ntsinꞌman jon nnꞌan tsjoonꞌ jon. Xiaꞌntyi ninvendye tsꞌan na tyio jon ntꞌö jon cjohin jnꞌmanhan. 6 Majoꞌ siꞌndaaꞌhanꞌ nchjii jon na tyíꞌninꞌcantyja nꞌonhan jon.

Ndë joꞌ jnduiꞌ jon, toca jon njoon quijndë, joꞌ toninncyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan.

7 Ndëcya tqueenꞌ jon joo nchoꞌve nnꞌan na iꞌua jon tsꞌian ndëëhan na ve vehan na cꞌohan tsꞌian ꞌnaanꞌ jon, ndoꞌ tyincyaa jon na nanꞌxuanhan juu najndei na conduihin chaꞌ ndëë ntjiꞌhan jndyetyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan. 8 Ndoꞌ tquen jon jñꞌoon ndëëhan na xiaꞌntyi tsonjntꞌei quitsayꞌonhan, majoꞌ tyíꞌntsayꞌonhan chetsjaꞌ, min ꞌnan na ntcüaꞌhan, min xoquituꞌ. 9 Ndoꞌ quityionhan ntconhan ngꞌehan, ndoꞌ min tyíꞌntsayꞌonhan ncüiichen ntjo ndiaahin. 10 Ndoꞌ tso jon ndëëhan:

—Tsjoon naijon na ntsquehoꞌ, ndoꞌ xe ngitso tsꞌan ndëëhoꞌ na ngüenonhoꞌ quiiꞌ vaaꞌ jon na ntixeeꞌ jon ꞌoꞌ, joꞌ quintjohoꞌ vaaꞌ jon ata xjen na nnduiꞌ ntcüeꞌhoꞌ juu tsjoonꞌñeen. 11 Ndoꞌ xjen na ntsquehoꞌ ncüii tsjoon, majoꞌ nque nnꞌan juu tsjoonꞌñeen, xe na aa tyiꞌninꞌcyꞌonhan cüentahoꞌ, ndoꞌ min tyiꞌninꞌquindyehan jñꞌoon na concyahoꞌ, ndö vaa quintꞌahoꞌ. Xjen na nnduiꞌ ntcüeꞌhoꞌ ꞌndyo juu tsjoonꞌñeen, quinanꞌcyaahoꞌ tsꞌo na chuuꞌ ngꞌehoꞌ, yajoꞌ ntsiꞌmanhanꞌ ndëë nanꞌñeen na tyiꞌya jntꞌahan. Joo nnꞌan tsjoon Sodoma yo Gomorra, tyia jndyi ꞌnan na tontꞌahan. Juu xuee na ntꞌuii Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na tonanꞌtjahan nnon jon, viꞌ jndyi ngenon joo nnꞌan njoonꞌñeen. Majoꞌ nque nnꞌan mꞌan njoon na tyiꞌninꞌcyꞌonhan cüentahoꞌ, viꞌntyichen ngenonhan, chichen nnꞌan joo njoonꞌñeen.

12 Vi jndë sinin Jesús ndëëhan, yajoꞌ jnduiꞌhan, tyencyahan jñꞌoon na quintcüeꞌ nꞌon nnꞌan yo jnan na nanꞌxuanhan. 13 Mantyi jndye jndyi jndyetyia tjiꞌhan quiiꞌ nꞌon nnꞌan, ndoꞌ jndye nnꞌan vꞌi na tyeehan aceite, jnanꞌnꞌman nanꞌñeen.

14 Jndye nnꞌan tonanꞌneinhan ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian tꞌman na totsꞌaa Jesús, ndoꞌ jndyii Herodes joo jñꞌoonꞌñeen. Juu jon conduihin na icoꞌxen jon nnꞌan juu ndyuaaꞌñeen. Tso jon:

—Ja tquën jñꞌoon na jnanꞌcueeꞌ sondaro njan juu Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan. Ntsꞌaahanꞌ jndë vandoꞌ xco jon, mangꞌe joꞌ covityincyooꞌ tsꞌianminꞌ na itsꞌaa tsanvahin na jeꞌquinduihanꞌ na veꞌ yo najndei nquii tsꞌan.

15 Ndoꞌ ñꞌen nnꞌan jnduehan ntyja ꞌnaanꞌ Jesús na conduihin Elías, nquii tsꞌan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen nchu vaa ꞌnan na nguaa.

Majoꞌ vendyechenhan jnduehan:

—Juu Jesús conduihin ncüiichen tsꞌan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon tiviontyichen nchu vaa ꞌnan na nguaa.

16 Ngꞌe na tonanꞌnein nnꞌan joo jñꞌoonminꞌ, ndoꞌ Herodes, vi na jndë jndyii jon ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na itsꞌaa Jesús, tso jon:

—Tsanvahin majuu Juanhin, tsan na tquën jñꞌoon ndëë sondaro njan na quityjehan xquen juu, majuu jon jndë vandoꞌ xco.

17-19 Nquii Herodesꞌñeen jndë toco jon yo juu Herodías, scuuꞌ tyje jon Felipe. Majoꞌ juu Juanꞌñeen jndë tso jon nnon juu Herodes: “Tyiꞌquichuhanꞌ na manayonꞌ scuuꞌ tyꞌiuꞌ na ndiscuꞌhin.” Ngꞌe na nndaꞌ vaa na tso Juan, joꞌ siꞌvꞌii matyen Herodíasꞌñeen jon. Ntꞌue jndyi tsꞌon juu na cueꞌ tsanꞌñeen, majoꞌ taꞌnan jndëë sꞌaa juu. 20 Majoꞌ juu Herodes, totsꞌaa jon na njon juu Juanꞌñeen. Ee taaꞌ tsꞌon jon na ya tsꞌanhin, ndoꞌ na tsixuan juu ñuan nquiiꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon. Mangꞌe joꞌ tyíꞌncyaa jon na ngenon juu natëꞌ. Ndoꞌ min na ndicüaaꞌ ya tsꞌon jon jñꞌoon na toninncyaa Juanꞌñeen, majoꞌ tëveeꞌ nchjii jonhanꞌ. 21 Majoꞌ juu Herodías, tueeꞌ xjen na jndëë sꞌaa juu yo ꞌnan na ntꞌue tsꞌon juu na cueꞌ Juanꞌñeen. Ee juu xjen ya na tueeꞌ xeechuuꞌ nquii Herodes, sꞌaa jon ncüii nguee na ntcüaꞌ jon yo nque nnꞌan na condui nanmꞌannꞌian na cotsantyja naxenꞌ jon juu ndyuaa Galilea, yo nnꞌan na conintque ndëë sondaro ꞌnaanꞌ jon ndoꞌ yo ninꞌnantya. 22 Ndoꞌ joꞌ, juu yuscundyua jnda Herodíasꞌñeen, tëqueeꞌ juu naijon na mꞌan nanꞌñeen, sijnon juu. Ndoꞌ Herodes taxjen vaa tëveeꞌ jndyi tsꞌon jon na nndaꞌ vaa sꞌaa juu, nquii jon ndoꞌ mantyi joo nanꞌñeen na conanꞌjonhan yohin juu ngueeꞌñeen. Ndoꞌ itso jon nnon juu yuscundyuaꞌñeen:

—¿Nin ꞌnan ntꞌue tsonꞌ na ntsꞌa naya ꞌuꞌ? Quitsuꞌ nnön ndoꞌ ja nninncyahanꞌ nnonꞌ. 23 Nquii Tyoꞌtsꞌon, ndyiichen jon jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö nnonꞌ, ata xoncüe ndyuaa na macoxën nninncyahanꞌ nnonꞌ.

24 Ndoꞌ juu yuscundyuaꞌñeen, vi na jndë jndyii juu na nndaꞌ, jnduiꞌ juu, taquitso juu nnon ndyee juu:

—ꞌNdyoꞌ, ¿Nin ꞌnan ntcꞌan?

Ndoꞌ tꞌa ndyee juu, itso jon:

—Canꞌ nnon jon na quitscüenon jon xquen Juan ntꞌöꞌ, juu tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan.

25 Ndoꞌ juu yuscundyuaꞌñeen, maquintyjachen tja ntcüeꞌ juu na mꞌaan Herodesꞌñeen, tso juu nnon jon:

—Ntꞌue tsꞌön na ninꞌñoonꞌ nein quitscüenonꞌ xio na ñjon xquen juu Juan ntꞌö, juu tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan.

26 Ndoꞌ nquii Herodes, xjen na jndyii jon na nndaꞌ, tyioo na tyia jndyi nchjii jon. Majoꞌ ngꞌe jndë tso jon na ntyjii Tyoꞌtsꞌon na ntsiquindë jon juu jñꞌoon na tso jon nnon juu, ndoꞌ mantyi joo nanꞌñeen na sananꞌjon na cocüaꞌhan yohin jndë jndyehan juu jñꞌoonꞌñeen, joꞌ xe na aa ngitso jon jeꞌquindëë na ntsiquindë jon juu jñꞌoonꞌñeen, yajoꞌ ngüejnaanꞌ jon tondëëhan. 27 Ngꞌe na nndaꞌ, ninñoonꞌ jñon jon ncüii sondaro na caquityjee juu xquen Juan na ndyiiꞌ jon vancjo. 28 Ndoꞌ juu tsanꞌñeen, tja juu, taquityjee juu xquen juu Juanꞌñeen yo xjo, ndoꞌ jndë joꞌ jndyoyꞌoon juuhanꞌ na ñjonhanꞌ quityquiiꞌ xio. Tyincyaa juuhanꞌ nnon yuscundyuaꞌñeen, ndoꞌ juu juu tyincyaa juuhanꞌ nnon ndyee juu.

29 Ndoꞌ joo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Juan, vi na jndë jndyehan na nndaꞌ vaa na tjon jon, tyecyꞌonhan siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ jon, saquityꞌiuhan juuhanꞌ.

30 Vi jndë tui na nndaꞌ, joo nnꞌan nchoꞌve na jñon Jesús tsꞌian ꞌnaanꞌ jon, tëncüi nndaꞌhan na mꞌaan jon. Chen jndyi jnduehan nnon jon ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na jndë tontꞌahan yo ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na tonanꞌmanhan ndëë nnꞌan. 31 Joꞌ itso jon ndëëhan:

—Cja ncꞌö ncüii joo naijon na ninnquë, chaꞌ ya ntaꞌjndyëë chjo.

Nndaꞌ vaa na tso jon ngꞌe jndye jndyi nnꞌan cotsque naijon na mꞌaan jon, min ndincyaahanꞌ xjen na ntcüaꞌhan. 32 Yajoꞌ jnduiꞌhin yo vꞌaandaa, teꞌtꞌiohan ndaandue na ninnquehan. Ndoꞌ squehan ncüii joo naijon tavi ꞌnan nnꞌan cꞌon. 33 Majoꞌ jndye nnꞌan tquenchenhan cüenta naijon tyꞌehan. Ndoꞌ jnduiꞌ nanꞌñeen chaꞌtso njoon na mꞌaan xiꞌjndio juu ndyuaaꞌñeen, jnanꞌnonhan, ndoꞌ macjentyichen squehan naijon vja Jesús yo nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yohin. 34 Ndoꞌ juu xjen na jnduiꞌ Jesús vꞌaandaaꞌñeen, jndyiaaꞌ jon na jndye jndyi nnꞌan jndë sque. Ndoꞌ tyioo na ntyꞌia rohan nchjii jon, ngꞌe itsijonhanꞌhin chaꞌvijon quinman na tatsꞌan vantyjeeꞌ. Yajoꞌ jndye jñꞌoon tyeꞌ na totsiꞌman jon ndëëhin. 35 Ndoꞌ vi na jndë vaman, yajoꞌ nque nnꞌan na totsayꞌon yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon, jnanꞌndyooꞌhan, jnduehan nnon jon:

—Jndë vaman ndoꞌ ntjoohin taꞌnan ncüii joo na nninjndaꞌ ꞌnan na ntcüaꞌ nnꞌan. 36 Mangꞌe joꞌ quitsuꞌ ndëë nanmin na chi ncꞌohan jndëë yo njoon quijndë na mꞌan xiꞌjndio na chi nnanꞌjndahan ꞌnan na ntcüaꞌhan, ngꞌe taꞌnan quichohan na ntcüaꞌhan.

37 Majoꞌ tꞌa Jesús, tso jon:

—Nquehoꞌ ninncyahoꞌ ꞌnan na ntcüaꞌhan.

Ndoꞌ joo nanꞌñeen, tꞌahan, jnduehan nnon jon:

—Min xe na aa nnanꞌquitsu ve ciento sꞌon denarios na ntsananꞌjndá tyooꞌ, majoꞌ tyiꞌjeꞌcüinonhanꞌ na nninncyá na ntcüaꞌ joo nanmin.

38 Ndoꞌ tꞌa Jesús, taxeeꞌ jon:

—¿Tsaꞌnndaꞌ tyooꞌ na yꞌonhoꞌ? Cüa, quitsaquijntyꞌiahoꞌ.

Ndoꞌ vi na jndë jntyꞌiahan na tsaꞌnndaꞌhanꞌ, yajoꞌ jnduehan nnon jon:

—Nin ꞌon tanꞌ tyooꞌ na yꞌö́n yo ve quitscaa na jndë jnein.

39 Ndoꞌ tꞌua Jesús tsꞌian na xenꞌ ntmaanꞌ na quitsacüendyuaa nnꞌan cjooꞌ jndë quijndë. 40 Yajoꞌ sacüendyuaa nanꞌñeen na xenꞌ ntmaanꞌhan. Ñꞌen ntmaanꞌ na jntꞌahan na vennꞌan vennꞌan nchoꞌnqui tsꞌan, ndoꞌ ñꞌen ntmaanꞌ na ncüii ciento tsꞌan na jntꞌahan. 41 Jndë joꞌ tyꞌoon Jesús joo ꞌon tanꞌ tyooꞌñeen yo ve quitscaaꞌñeen, ndoꞌ jndondë jon toquiñoonꞌndue, tyincyaa jon na ncya ya Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Ndë joꞌ tjiꞌ jon xenꞌ ntanꞌhanꞌ. Ndoꞌ vi jndë joꞌ tyincyaa jonhanꞌ ndëë nque nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon na quitꞌonhinhanꞌ ndëë nnꞌan joo ntmaanꞌñeen. Ndoꞌ majoꞌntyi sꞌaa jon yo ve quintcaaꞌñeen, tjiꞌ jon xenꞌ ntanꞌhanꞌ na ntquii tsoñꞌen nanꞌñeen. 42 Ndoꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen tcüaꞌ tacjohan, 43 Ndoꞌ ndë joꞌ, nque nnꞌan na totsayꞌon jñꞌoon yo Jesús, jnanꞌquitooꞌhan nchoꞌve tsque yo tyooꞌ ntanꞌ na jntyꞌiihanꞌ na tcüaꞌ nanꞌñeen yo ninꞌquintcaaꞌñeen. 44 Ndoꞌ joo nnꞌan na tcüaꞌ juu xjenꞌñeen, tueeꞌ chaꞌ na ꞌon min na xiaꞌntyi nannon.

45 Ndë joꞌ tso Jesús ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon na cua nndaꞌhan vꞌaandaa na chi ngüetꞌio nndaꞌhan juu ndaandueꞌñeen na ntsquehan tsjoon Betsaida, viochen xjen na njñon jon nanꞌñeen na cꞌo ntcüeꞌhan ntꞌaahan. 46 Ndoꞌ vi na jndë jñon jon joo nanꞌñeen, tava jon ncüii tyoꞌ na ntsinin jon nnon nquii Tyoꞌtsꞌon. 47 Ndoꞌ vi na jndë tijaan, joo nanꞌñeen na totsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon, jndë mꞌanhan xoncüe ndaandue yo juu vꞌaandaaꞌñeen, majoꞌ juu jon ninmꞌaan jon tyuaa tcan. 48 Ndoꞌ jndyiaaꞌ jon na viꞌ jndyi coquenonhan, na tandiquindëë ntꞌahan ndaa veꞌ ngꞌe na totsintcüeꞌ jndye juu vꞌaandaa na ñjonhan. Ndoꞌ xjen na vanco, yajoꞌ tëca Jesús nnon ndaandue. Sindyooꞌhin nnon vꞌaandaaꞌñeen naijon na ñjonhan, ndoꞌ sꞌaa jon na chaꞌvijon ngüenoonꞌ jon joohan. 49 Ndoꞌ xjen na jntyꞌiahan na vaca jon nnon ndaandueꞌñeen, jnanꞌtiuhan veꞌ ncüaanꞌ tsꞌoo na cojntyꞌiahan. Ngꞌe na nndaꞌ taꞌhan na jnanꞌxuaahan na coquityuehan. 50 Ndoꞌ tsoñꞌenhan jntyꞌiahan jon, ndoꞌ mioon jndyi tyuehan. Majoꞌ tꞌman jon joohan, tso jon:

—Quinanꞌxuanhoꞌ ñuaanhoꞌ, mancöntyë na mamanhoꞌ, cꞌonhoꞌ na tavi ncyaahoꞌ.

51 Ndoꞌ tua jon vꞌaandaa na ñjonhan joꞌ, yajoꞌ tichen na mꞌaan juu jndyeꞌñeen. Majoꞌ min ndicüaaꞌ nꞌonhan nchu vaa na nnanꞌtiuhan na nndaꞌ vaa ꞌnan na tui. 52 Ngꞌe tyiꞌcovaaꞌ ya nꞌonhan na tsoñꞌen nndëë ntsꞌaa Jesús min na jntyꞌiahan na sꞌaa jon na tinon juu tyooꞌñeen na tcüaꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen. Joohan tsojnaanꞌ na tsan ñuan ꞌnaanhan, joꞌ iscuꞌhanꞌ na ncüaaꞌ nꞌonhinhanꞌ.

53 Xjen na jndë tetꞌio nndaꞌhan juu ndaandueꞌñeen, squehan ndyuaa Genesaret naijon jnanꞌtyenhan juu vꞌaandaaꞌñeen. 54 Ndoꞌ xjen na jnduiꞌhinhanꞌ, joo nnꞌan ndyuaaꞌñeen taꞌjnꞌaanhan Jesús. 55 Ndoꞌ cje ro jnanꞌquindyiihan ntyjehan na mꞌan xiꞌjndio. Joꞌ taꞌhan na totsachohan nnꞌan vꞌi na ntyjohan cjo ndue minꞌcya ro naijon ticꞌuaa jñꞌoon na ngüenon nquii Jesús. 56 Ndoꞌ minꞌcya ro naijon na tueeꞌ jon, aa njoon tꞌman ndoꞌ aa yuu na mꞌaan ninve ndye ntꞌaa, totquen nnꞌan ntyjehan nnꞌan na vꞌi jndyue nata, na ngitanhan na ntꞌuehan ndiaaꞌ Jesús chaꞌ nꞌmanhan. Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na tꞌue ndiaaꞌ jon jnꞌmanhan.