1 Ji moo oow see pé ta ä̃h Pas-kowa häd näng do pooj jé, Jesus matëh kän panang Betanija häd näng doo hẽnh, Rasaro taganyy wät do panang bä. 2 Takajaa bä kä m', Jesus najiis ramoo bok Jesus raweh'ëëh do tä n'aa. Maah-Ta manaa ti hat'oonh do sa waa, sa tä. Rasaro asooh sa mahang. 3 Ti m' Marija bado däk buu benyym do hood. Hãd eh ta hood.* Riit gó ji ety bä, ta baa bä tagadäk. Tak'ëp ky n'aa gebah, heh'äät, joom nah-do häd näng do s'ëëb ti buu benyym doo. Ti m' tabahah'ook Jesus tsyym hã. Ti m' tatsyym hawug hõm ta sëën me. Jé pad'yyt hẽ däg tób yt hã buu benyym do buu bewäd däk.

4 Ti m' Judas Ikarijot häd näng doo, Jesus ma matëg seeh, ta jawén Jesus tahaëëj däk doo, ky hadoo:

5 —Hëd n'aa buu benyym do takanes'ëëm? 300 moweed k'ããts tëg hawak paawä ta säm. Ta säm ji an'oo paawä kas'uut do sa hã —näng mä Judas kyyh.

6 Kas'uut do tat'yyd mehĩĩn do hyb n'aa nado ta tii da tawén her'oot. Baretsëg tii. Jesus sa dajẽẽr hagã n'aa Judas. Tahes'ook mä ta gó radahep'ëë doo.

7 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:

—Na magëd ti ỹỹnh. Ỹ radakä jëng noo gó buu benäw n'aa tii d' tabad'oo. 8 Kas'uut do aboo had'yyt hẽ bë mahang. Ỹ ti hỹỹh, dooh bë mahang ỹ awäd wäd bä had'yyt hẽ —näng mä Jesus Judas hã.

9 Ti nuuj jé m' hajõk Judah buuj raky n'aa napëë däk Betanija bä Jesus bawäd däk doo. Ti m' rabana kän Jesus rabaheg'ããs hyb n'aa. Rasaro, dajëp do paah, Jesus ganyy wät do rabaheg'ããs hyb n'aa na-ããj né hẽ. 10-11 Rasaro hyb n'aa hajõk Judah buuj rahyb n'aa eréd hõm sa wahë n'aa. Jesus hã m' rah'yy kae padäg kän. Ti hyb n'aa P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa Rasaro sii hẽ rakarẽn radaj'ëëp.

12 Ti m', jati pé hajõk doo, Pas-kowa hyb n'aa Jerusarẽnh hẽnh han'aa doo, Jesus raky n'aa napäh hana do Jerusarẽnh hẽnh. Ta hõõ bä tabawäd däk. 13 Madyyk g'aad hadoo do rakekyyt mäh, an'yyh mä panang bä naa, Jesus ragadoo hyb n'aa. Ti m' raky hadoo, tak'ëp sa kyyh:

14 Ti m' jumeto t'aah jó Jesus baso kän. Tii d' né paa ta ky n'aa, P'op Hagä Do kyy kerih doo. Hahỹỹ da takerih:

16 Pooj jé dó, dooh Jesus ma matëg rah'yy genä nä bä ta ti P'op Hagä Do kyy kerih do Jesus hã kametä wät ti noo gó. Ta jawén, Jesus dajëp, Jesus ganä wät, Jesus basëëk do jawén paa bä kä, rahyb n'aa es'ee däg kän ta ti ta ky n'aa kerih doo, ta hã kametëëh doo.

17 Ti m' hajõk do wób, hap'ëëh do Rasaro Jesus ganyy wät doo, raher'oot mä ta wób sa hã. 18 Ti hyb n'aa kä m', ta ti Jesus pahuunh do raky n'aa napäh do hyb n'aa, hajõk an'yyh panang bä naa Jesus ragadoo hyb n'aa. 19 Ti m' Pariséw raky n'aa jõg bong sa da hadoo do hã. Hahỹỹ d' mä sa kyyh:

—Bë hegãã! Dooh ãã haja bä hahỹỹh. Sahõnh hẽ ta wë rabahõm kän —näk mä sa kyyh.

20 Ti m' Pas-kowa noo gó, P'op Hagä Do rahyb n'aa jew'yyk hyb n'aa han'aa do sa mahang ti abong mä Gereg buuj wób. 21 Pirip wë rabana. Betsaj-Da panang bä, Garirej häj n'aa bä naa ti Pirip. Ti m' raky hadoo:

—Hyb n'aa jawyk doo, —näk mäh —ãã karẽn Jesus ãã bahegãã paawä —näk mäh.

22 Ti m' Pirip ahõm Ãn-Deréh wë, tamaher'oot hyb n'aa. Ti m' Ãn-Deréh bahadaa hõm Pirip. Jesus wë rabahõm ramaher'oot hyb n'aa Gereg buuj rakarẽn doo. 23 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:

—Kaja däk hỹỹ kä ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do dajëp doo, baad ỹ P'op Hagä Do wén weh'ëëh da —näng mäh. 24 —Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ her'oot doo: Tiriig ag k'ããts gó takanajäg bä, k'ããts gó ta bóg nadajëb bä, ta mab hẽ, sét hẽ had'yyt hẽ tabaym ti ta ag. Ta bóg dajëb bä, papuuj ganyyh bä, tii bä hajõng ta ag ganä kän ta hanaa** Ta ky n'aa hã né hẽ Jesus her'oot ta tii. Jesus né hẽ tiriig ag hadoo. Jesus nadajëb bä paawä, dooh takahũũm boo tii bä ta hã h'yy ka'eeh doo, tahanäng pé tii. —näng mäh. 25 —Jé badäk hahỹỹ hã ji hawät do hã tak'ëp kamahä̃n doo, dooh da tanu dëë bä P'op Hagä Do wë. Badäk hahỹỹ hã ji hawät do hã kamanahä̃n doo, edëb had'yyt da P'op Hagä Do pa. 26 Jé karẽn pé wë ỹ moo wät péh, taw'ããts hẽ hëp ỹ hata had'yyt hẽ. Ỹ bawät bä tabawäd had'yyt hẽ da wë ỹ moo wät doo. Ee weh'ëëh da tii —näng mäh.

27 Ti m' taky hadoo ẽnh:

—Hỹỹ kä, taw'ããts hẽ nado hëp ỹỹ. Nyy da da këh ỹỹ P'op Hagä Do hã? “Ee, ỹ medëëb nesaa do ỹ ahob mahä̃nh, ỹ dajëb mahä̃nh”, näng g'ee d' ỹỹh? Dooh. Ỹ dajëp hyb n'aa né hẽ ỹ bahyng —näng mä Jesus.

28 Ti m' Jesus ky hadoo P'op Hagä Do hã:

—Ee, mametä baad had'op do õm, tak'ëp kabaj'aa do sahõnh hã —näng mä Jesus kyyh.

Ti m', hỹ pong jé naa tamaa ena kyyh. Hahỹỹ da m' ta kyyh:

—Ỹ metä wät. P'aa hẽnh da ỹ metëëh ẽnh —näng mäh.

29 Darung mä hajõk do tii bä hab'ëëh do sa hã.

—Ããs ti her'oot ta sii —näk mä ta wób sa kyyh.

30 Ti m' Jesus ky hadoo:

—Hëp ỹ n'aa nado ti kyy ber'oot. Bë hyb n'aa ti taber'oot, bë ky daheeh hyb n'aa —näng mä Jesus.

31 Ti m' taky hadoo ẽnh:

—Hỹỹ kä kajaa däk P'op Hagä Do ky n'aa etyy do badäk hahỹỹ hã habong do ta hã h'yy kana'eeh doo. Da hẽ kä Nesaa Do Yb, badäk hahỹỹ hã habong do hã mejũũ do kahabëë hõm kän. 32 Ỹỹ kä, p'op kajatsëk do hã, b'aa hã, ỹ radahëë däk bä, ỹ naëënh da wë ỹỹ sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong doo —näng mä Jesus.

33 Ta tii d' tawén her'oot, tametëëh hyb n'aa nyy da tadajëp.

34 Ti m' hajõk do raky hadoo:

—Ãã ky n'aa napäh P'op Hagä Do kyy kerih doo. Kristo häd näng doo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo, awäd had'yyt hẽ m', dooh tadajëb bä takerih doo gó taher'ood bä. Hëd n'aa Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do p'op radahäng, mabanäng? —näk mä sa kyyh.

35 Ti m' panyyg ky n'aa gó Jesus baher'oot sa hã:

—Kanahën doo nä ta bag bawät nä bë mahang.†† Ta daaj hẽ, ta ky n'aa né hẽ ti taher'oot. Jesus né hẽ ti ji bag hadoo. Taw'ããts hẽ bë babok tabawak nä bä, badajung do‡‡ Tabadajung doo, Nesaa Do Yb hejój ji tamasoo doo. Jesus, sa bag hadoo, edaa däk ti noo gó takado hõm, P'op Hagä Do wë tamatëëh. Jesus hã rah'yy kanae bä, Nesaa Do Yb moo gó rababok tii bä. Tabadajuu gó ji bawät do hadoo tii. adëë pooj jé bë hã. Ta tii d' ỹ wén her'oot bë hã, tabadajuu gó hawät doo, dooh tabahapëë bä do hyb n'aa n'yy hẽnh tahahõm. 36 Bë mahang ta bag bawät nä bä, taw'ããts hẽ bë h'yy ka'eeh ta hã tabahajaa nä bä, ta bag taah§§ Jesus né hẽ ti ta bag hadoo. Ta hã h'yy ka'eeh doo, ta karapee, ta bag taah. bë bahadoo hyb n'aa —näng mä Jesus hajõk do sa hã.

Ta ti taher'oot do jawén paa bä kä m', Jesus bahõm kän hajõk do sa mahä̃nh. Ta m'aa hẽnh mä tabawäd däk, ta ma matëg ta sii.

37 Hajõng ta metëë n'aa Jesus pehuuj né paawä sa matym gó, ta wób dooh rah'yy kae padäg bä ta hã. 38 Rawén h'yy kana'eeh, Isajas, P'op Hagä Do ky n'aa rod makũ her'oot do paa kametëëh hyb n'aa. Hahỹỹ da Isajas baher'oot paa P'op Hagä Do H'yyb Däng Do kyyh:

39 Rawén nahajaa rah'yy ka'eeh, hahỹỹ da Isajas erii wät do paa hyb n'aa P'op Hagä Do kyyh:

41 Ta tii da Isajas wén her'oot paah, Jesus hejój, Jesus bag tak'ëp gabarëëh do tabahapäh do hyb n'aa dawëë naa. Ti m' ta ky n'aa né m' ti taher'oot, Isajas hã.

42 Dooh né paawä hajõk do raky dahé bä, hajõk Judah buuj wahë n'aa sii hẽ rah'yy kae padäg kän Jesus hã. Dooh raher'ood bä Jesus hã rah'yy ka'eeh doo, Pariséw rajeỹỹm do hyb n'aa. Rahabëë nyyh tii bä sa h'yyb, tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot doo bä naa. Sa h'yyb gó ub rah'yy ka'eeh. 43 Sa hã baad ub sa da hadoo rawehëë bä sa hã. Dooh denaa hẽ ragenaag bä P'op Hagä Do ji taweh'ëëh do hã.‡‡‡ Ti hyb n'aa rajejën Jesus hã rah'yy ka'eeh doo, ta wób rakawanajããn hyb n'aa sa wë.

44 Ti m' Jesus ky hadoo, tak'ëp ta kyyh:

—Jé hã ỹ h'yy ka'eeh doo, hã ỹ had'yyt nado tah'yy ka'eeh. Hã ỹ mejũũ do hã né hẽ tah'yy ka'eeh tii. 45 Ỹ hapäh doo, hã ỹ mejũũ do na-ããj né hẽ tahapäh. 46 Hỹ pong jé naa ỹ bahyng, badäk hahỹỹ hã habong do sa h'yyb bag ỹ bahadoo hyb n'aa, sahõnh hẽ hã ỹ h'yy ka'eeh do badagyp doo gó ranaym hyb n'aa. 47 Dooh ỹ tado bä hã ỹ ky nadah'eeh do ky n'aa etyy doo. Ỹ wén hyng babä, nesaa do ỹ ky n'aa etyy do jawén nado badäk hahỹỹ hã habong do sa hã. Ỹ wén hyng ỹ bed'ëëp hyb n'aa nesaa do mahä̃nh. 48 Ti anäng né hẽ ỹ ty n'aa ges'yyk doo, ỹ her'oot do ganadoo do sa ky n'aa etyy n'aa. Këh ỹỹ, sa hã ỹ her'ood wät do né hẽ ti sa ky n'aa etyy n'aa. Këh ỹỹ, sa hã ỹ her'ood wät do paa ky n'aa etyy sa hã, P'op Hagä Do banoo noo gó sahõnh hã ta säm. 49 Ta ti ỹ ma metëëk doo, këh ỹ gabuuj nado. Ee, ỹ mejõ hyng doo, ti né hẽ hanoo hã ỹỹ, ỹ tamejũũ ỹ her'oot doo. Ti hyb n'aa, “sa ky n'aa etyy n'aa däg, ỹ her'ood wät doo”, ỹ wén näng. 50 Ỹ hapäh né hẽ hahỹỹh: Ee kyyh ji ted'ëëp, ji bawäd had'yyt hẽ hyb n'aa. Ti hyb n'aa ỹ tamejũũ do ỹ her'oot do pan'aa, ti né hẽ ỹ her'ood had'yyt hẽ.