1 Taw'ããts hẽ ỹ bawät doo da bë babok, Kristo bawät doo da ỹ bawät do hadoo.

2 Ỹ tsebé bë hã, ỹ bë hyb n'aa es'ee had'yyt hẽ do hyb n'aa. Ỹ tsebé na-ããj hẽ, bë ỹ ma met'ëëg wät do bë ky daheeh do hyb n'aa. 3 Ti hadoo né hẽ, hahỹ ỹ karẽn bë bahapäh: Kristo, sahõnh hẽ ajyy sa nu gabóg. Ajyy, ỹỹj sa nu gabóg. P'op Hagä Doo, Kristo nu gabóg. 4 Ajyy sa nu kajesuu doo me raky n'aa ets'ẽẽ bä, sa nuu kajesuu doo me P'op Hagä Do ky n'aa ratabëëj bä na-ããj hẽ, Kristo, sa nu gabóg, dooh rawehëë bä tii hã. 5 Ỹỹj kä raky n'aa ets'ẽẽ bä, P'op Hagä Do ky n'aa ratabëëj bä na-ããj hẽ, sa nuu ranajesu bä, sa patug, sa nu gabóg, dooh rawehëë bä tii hã. Ỹỹj sa nuu rahab wät do hadoo tii, tanu mebyng do heen n'aa tii.* Paw-Ro bawät noo gó, Korĩn panang bä rahap ỹỹj sa nuuh, nesaa do ramoo boo bä. Tii d' rawén d'oo, ranu mebyng hyb n'aa. 6 Ỹỹnh nu kanajesuu doo, taw'ããts hẽ ta sëën tagek'ãã bëëh. Tanu meby n'aa nyy bä ỹỹj hã sa sëën ragekãã doo, rahab bëëh doo, taw'ããts hẽ sa nuu rajesuu. 7 Ta da hadoo P'op Hagä Do pahuunh aj'yy. Ajyy sa hyb n'aa P'op Hagä Do kawehëë däk. Ti hyb n'aa, ajyy dooh ranu kajesu bä Jesus hyb n'aa rakahet'aa bä. Ỹỹj sa hã kä, sa hyb n'aa ajyy rakawehëë padëëk.† Tii d' tahadoo do hyb n'aa, taw'ããts hẽ ranu kajesuu Jesus hyb n'aa ji kahet'aa bä. 8 Ỹỹnh hanaa nado aj'yy. Aj'yy tahana ti ỹỹnh. 9 Ỹỹnh hyb n'aa nado aj'yy kapahuuj kän. Ỹỹnh kapahuuj wät aj'yy hyb n'aa. 10 Ti hyb n'aa né hẽ, ããs rahapäh do hyb n'aa na-ããj hẽ, taw'ããts hẽ ỹỹj ranu kajesuu hyb n'aa jawyk do heen n'aa. 11 Tii d' tahado né paawä, Jesus, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do matym gó, sa m'aa hẽnh nado ỹỹj ajyy sa mahä̃nh. Ti hadoo ẽnh ajyy sa hã. Sa m'aa hẽnh nado ỹỹj sa mahä̃nh. 12 Ta ti ỹ wén her'oot, aj'yy hanaa ỹỹnh ganyyh doo da, ỹỹj hanaa ajyy na-ããj hẽ tii d' raganyyh. Sahõnh hẽ ta ti tabana P'op Hagä Do hanaa.

13 Bë hyb n'aa newë baad tado bä, Jesus hyb n'aa ji kahet'aa bä, ỹỹj raky n'aa ets'ẽẽ bä sa nuu kanajesuu doo me. 14 Badäk hahỹỹ hã ji bad'oo doo, P'op Hagä Do anoo doo, ti na-ããj hẽ tametëëh hahỹỹh: Baad nado ajyy sa hã sa sëën dewëët doo me raboo bä. Sëën dewëët do ajyy hã tawaneh'ëëh do haj'aa. 15 Sëën dewëët doo, ỹỹj sa hetsó ti ta tii. P'op Hagä Do an'oo däk ti sa hã, sa nu jesuu n'aa. 16 Ta ti hedoo do p'ãã karẽn do ky ked'aak do hã hahỹỹ da ỹ baher'oot: Dooh ta see mo n'aa me ãã adoo bä, P'op Hagä Do hã h'yy ka'eeh do panang wób hẽnh habok do na-ããj hẽ, dooh ta see mo n'aa me rabahed'oo Jesus hyb n'aa rakahet'aa bä.

17 Hahỹỹ hã bë ỹ metëëk doo, dooh bë hã ỹ j'aa etsëë bä. Ta tii d' ỹ wén her'oot, teg'yys baad nadoo do bë kahet'aa bä. 18 Pooj jé ỹ ky n'aa napäh, dooh m' séd hã bë h'yyb hedo bä. Bë m' h'yy ketyn hõm bë kahet'aa bä. Ta mahang ỹ ky daheeh ỹ rapanäk doo. 19 (Dooh ji ky sëëw its bä! Taw'ããts hẽ bë h'yy ketyn hõm, P'op Hagä Do matym gó baad hadoo do bë mahang habong do rakametä däk hyb n'aa.) 20 Bë kahet'aa bä, dooh Jesus ji hyb n'aa esee do waa n'aa tado wäd bä bë awa doo. 21 Bë awa bä, dooh m' bë gadaa bä ta wób. Sa pooj jé bë karẽn bë bawa bë waa. Ti hyb n'aa, ta wób rabas'aah nä bä, ta wób a'oom kän ta bahä̃nh reëëk do haj'aa. 22 Dooh g'eeh bë tób enä bä, bë yd wa péh, bë yd eëëk péh? Bë ty n'aa ges'yyk P'op Hagä Do hã h'yy ka'eeh do kahet'aa doo. Bë nu meb'yyh kas'uut do bë mahang habong doo. Nyy da këh ỹ bë hã? Bë ỹ j'aa etsë g'ee da ta tii da bë bad'oo do hyb n'aa? Dooh. Dooh né hẽ bë ỹ j'aa etsëë bä.

23 Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hanaa ỹ gadoo doo, ti né hẽ ti ỹ tabëj wät do bë hã. Hahỹ né hẽ ti ỹ gadoo ta ky n'aa: Jesus, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, atsëm, ta majĩĩ moo gó takahaëënh noo gó, tabado däk pãw, 24 ti m' ta hyb n'aa taky n'aa ets'ẽẽ wät do jawén paa bä, taganabäh hõm, ti m' taky hadoo: “Hup ỹỹ, bë hyb n'aa ỹ an'oo däk do heen n'aa hahỹỹh. Hahỹỹ da d' bë bad'oo, ỹ bë hyb n'aa esee do hyb n'aa”, näng mäh. 25 Ti hadoo ẽnh, rabawëh, rabawa do jawén paa bä, Jesus bado däk ẽnh uwa bëëh hood ti m' taky hadoo: “Majyw ỹỹ, ỹ anoo do ỹ dajëp noo gó heen n'aa hahỹỹh. Papuuj sahõnh hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh do tii kä. Hỹ jawén majyw ỹ hyb n'aa ji tagadoo P'op Hagä Do ky däng.‡ P'ooj ub Mosees sa hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo, b'éé majyyw ta heen n'aa. Papuuj hahỹ ji hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo. Hahỹ bë eëg had'yyt bä hỹ jawén, tii d' bë bad'oo ỹ bë hyb n'aa esee hyb n'aa”, näng mä Jesus. 26 Ta ti pãw bë awa bä, ta ti ta hood gabuuj uuh bë eëg bä, bë her'ood hõm Jesus dajëp do ky n'aa p'aa hẽnh tamatëëh bä kä.

27 Ti hyb n'aa, daap hẽ ta ti pãw hawa doo, ta ti Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do majyyw heen n'aa hood gó hanäng do uuh heëëk doo, nesaa do tamoo wäd däk tii hã Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hub wë, ta majyyw wë na-ããj hẽ. 28 Taw'ããts hẽ ji daaj hẽ ji h'yyb ji hyb n'aa newë bä baad tado bä pãw uuh ji awa do pooj jé, majyyw heen n'aa ji eëëk do pooj jé. 29 Hahỹ hyb n'aa ta ti ỹ wén her'oot: Daap hẽ ji awa bä, daap hẽ ji eëg bä, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hub ky n'aa ti ji hyb n'aa nanewë bä, ji daaj hẽ ji ky n'aa katakyyk baad nadoo doo me. 30 Ti hyb n'aa né hẽ hajõk bë mahang nahejooj boo, hajõk bë mahang nahëë enäh, ta wób dejëp. 31 Jesus heen n'aa ër gadoo do pooj jé ër daaj hẽ ër hyb n'aa newë bä baad ër h'yyb tado bä, dooh tii bä ër P'op Hagä Do rejã bä. 32 Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ër hã taky n'aa etyy bä, nesaa do tanoo ër hã ër tama metëëk hyb n'aa, badäk hahỹỹ hã habong do ta hã h'yy kana'eeh do sa nemuun ër tanarejãã hyb n'aa ta jawén kä.

33 Ta tii kä, wakãn haa, taw'ããts hẽ bë gada ta wób, bë kahet'aa bä Jesus heen n'aa bë bawa hyb n'aa. 34 Bë bas'aah bä, taw'ããts hẽ bë tób yt hẽ bë bawa séd hã bë kahet'aa do pooj jé Jesus heen n'aa bë tab'ëës hyb n'aa, P'op Hagä Do ky n'aa netyy hyb n'aa nesaa do bë hã.

Ỹ kajaa bä kä, ky n'aa see ỹ baher'oot bë hã.