1 Báyḭi lɛ, Farizi ha̰nɛri ɓáy nzoɓ fére nzoɓri *bol kusol ha̰nɛri ká i uru saa Zuruzalɛm na, i vi luo Zezu í vbi ni ɓay mii: 2 «Ɓay ḭi nda̰w rɔɔ, leɗ nduoɓal-ari ɗaa vu mbom ɓo tul fe sa̰w puo ká bulu naari kiɛ na ya lɛ? Ɓari na, i sḭɛ nduo-ri ɓáy zaɗɛ munu ká ɓa fe sa̰w puo na ya hɔy, í sṵ fe.»

3 Lɛɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «A ɓaarì na wa̰a, ɓay ḭi nda̰w rɔɔ, ì waɗ bol kusol Ŋgɛrɛwṵru ɓay ɗáa fe sa̰w puo ɓaarì ká ì fere na lɛ woo? 4 Ì kɔ, Ŋgɛrɛwṵru ɓaa mii: “Mu ɗaa vu mbom ka ɓo tul bǎa-ka ɓáy máa-ŋa* 15.4 Tḭ́i kɛlɛ 20.12..” Rɔɓay, ka ɓaa mii: “Nzoɓ ká faɗ mi-ɛ ɓáy bi-ɛ lɛ, ɗo nun ika ni† 15.4 Tḭ́i kɛlɛ 21.17..” 5-6 Roo lɛ, ɓaarì na ì kiɛ fe sa̰w puo ɓaarì mii, zaɗka nzoɓ ɗo ɓáy fe ɓay sɔ́kɔke bi-ɛ ɓáy mi-ɛ, rɔɔ a ɓaa mii, ɓeri ti haŋa ri ya, ɓay ḭi lɛ, ɓa fe ká ɓeri kɔrɔ ɗo ɓoɗ ɓay haŋa Ŋgɛrɛwṵru lɛ, nzoɓke ku na se síe ɗáa vu mbom ɓo tul nzoɓ mbóŋ niri ya. Ɓáy faa ɗáa fe sa̰w puo ɓaarì ká mini key na, ì pɔ̌ŋke Ɓay Ŋgɛrɛwṵru ɗo fi mbḭw. 7 Ɓaarì nzoɓ nzaa rúɔ ɓayri! Ɓay ká Ezay ya̰a saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru se tul-rì na ɗo ɓáy zaɗɛ kḭ. Ɓayke ɓaa mii:

10 Falɛ ku báyḭi lɛ, Zezu ɗi ruɔ nzoɓri a ɓaa ha ri mii: «Ì te suku-rì í láake ɓay key na ɓáy kere í tuu sa̰wke ta-taŋ: 11 Fe ká nzoɓ sṵ ɓáy nzi-ɛ se ɓil-e na ti ɗáa ha̰ ni síike ndiŋ ndiŋ ká nun Ŋgɛrɛwṵru ya. Roo lɛ, fe ká tḭi saa nzaa nzoɓ, ze ɗaa ha̰ ni síike ká nun Ŋgɛrɛwṵru.»

12 Báyḭi lɛ, leɗ nduoɓal Zezuri soro ɓa lakun-ɛ í vbi ni ɓay mii: «Ɓay ɓo ká mù ɓaa key na ɓiɛ law *Fariziri kpukɗu kpukɗu. Wa̰a mù kɔ munu ya lɛ?» 13 Lɛɛ, ka yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Puuri riw bele ká Bǎa Ŋgɛrɛwṵru ká nulue maa ya na, i mún ri nzar nzar zuɔ ɓisuy. Farizikeri ku na, i ɗo munu ɓa puukeri na. 14 Ì pɔ́ŋ ri, ɓa ɓari ra̰wri ze i ɗaa puu nduo nduo kṵ-i ɓari. A zaɗka ra̰w ɗaa puu nduo nduo ra̰w kṵ-ɛ lɛ, i líe siɗi bele wuruk zuɔ luɔ.»

15 Báyḭi lɛ, Piyɛr mbi ɓay a ɓaa ha̰ Zezu mii: «Mu tína sa̰w má̰ra law ɓay ká mù ɓaa ha̰ Fariziri na ha̰ ɓuru laa!» 16 Lɛɛ, ka ɓaa mii: «Ɓaarì rɔɓay! Ɓaarì ká ì ɓa leɗ nduoɓal-iri kḭ hɔy kara, ì ta̰a láa ɓay key na kpṵy lɛ woo? 17 Fe ká se ɓil nzaa nzoɓ na, kal a se ɓil-e a tḭi ɓa mḭ́iri zuɔ ɓisuy. 18 Roo lɛ, fe ká tḭi saa nzaa nzoɓ na uru saa ɓil wa̰ra law-ɛ, ɓe ze ha̰ nzoɓ síike ndiŋ ndiŋ ká nun Ŋgɛrɛwṵru. Wa̰a, ì kɔ munu ya lɛ? 19 Kér ɓay ka̰ayari nda̰w, ika nzoɓ nda̰w, ɗáa nun pie nda̰w, taka mgbá̰y bapiɓi nda̰w, riiɓa nda̰w, kúɗ ɓay gbaɗ gbaɗ zuɔ nzaa nzoɓ nda̰w, rɔɔ ra̰ŋa kḭ nda̰w na, ɓa feri ká uru saa ɓil wa̰ra law nzoɓ. 20 Ɓe ze, ɓa feri ká ɗaa ha̰ nzoɓ síike ndiŋ ndiŋ ká nun Ŋgɛrɛwṵru, ɓo sṵŋa fe taŋ sḭ́ɛ nduo ɓáy zaɗɛ munu ká ɓa fe sa̰w puo ɓari na, ɓe ze ɗaa ha̰ nzoɓ síike ndiŋ ndiŋ ká nun-ɛ ya.»

21 Falɛ ku lɛ, Zezu uru saa zaɗɛ na ku, a se tusiri ká ɗo ɗi ya ɓáy ŋgɛrɛpuo Tir ɓáy Sido̰n. 22 Báyḭi lɛ, má̰y mbḭw munu ká sa̰w ɓe ɗo tusiri *Kanaa se luo Zezu a ɗaa fe ɓeleŋ mii: «Mbay! Vu bulu *Daviɗ, kóɗ ŋguɔ hɔy, mu kɔ nun síe ɓi! Vu-i ká ɓa leɗ má̰y tikɗi na, temndaya ɗo tul-e a ɗaa nun-ɛ tuɔ síe ɓamba tasiri.» 23 Roo lɛ, Zezu fɛrɛ nzaa má̰y na mgbuɗ ya. Ro, leɗ nduoɓal-ɛri soro ɓa lakun-ɛ í vbi ni mii: «Zezu, mu nii ni ha̰ ni zɔ́l ɓa lew, ɓay ḭi lɛ, ka guu fe a séke fal naari ɓaŋguɔ.» 24 Lɛɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay mii: «Ŋgɛrɛwṵru píe mì ɓa luo baɗuri ká i ze-zee ká í ɓa leɗ Izarayɛlri na huo-ri kḭ hɔy, a má̰y key na sa̰w ɓe ɓoɗ.» 25 Ɓe nu ku hɔy kara, má̰y na ví huku pol Zezu gburuk a ɓaa mii: «Mbay, mu sɔ mì!» 26 Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Ɗo ndaɗ ɓamba ɓay mbika fe sṵm ká ɗo ɓay tul leɗri a vbu ha̰ vu váyri ya.» 27 Lɛɛ, má̰y na yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Zaɗɛ kḭ na zu, Mbay. Ɓe nu ku hɔy kara vu váyri na, bum fe sṵm bǎa káw ɓari ká ga̰y saa tutakra zuɔ siri na i dam í sṵ.» 28 Báyḭi lɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Áa, má̰y, mbika law ɓo na ŋgḭi ɓamba. Ndaɗ ɓay haŋa feke ka ɗaa munu ká mù hii.» Lɛɛ, ká zaɗɛ ku na hɔy, sùo vi-e na nduɔ kiyaw kiyaw.

29 Zezu zɔl ká zaɗɛ ku a se nzaa maambii ká Galele. Falɛ ku lɛ, ka vǎa hil tul mbɔrɔ mbḭw munu a kaw ɗi. 30 Báyḭi lɛ, ruɔ nzoɓri ŋgḭi ɓamba vi luo-ɛ. I fa̰a nzoɓ kpɛɗɛri nda̰w, nzoɓ ra̰wri nda̰w, nzoɓri ká sùo-ri hu wǔɔ nda̰w, nzoɓri ká kusol-ri mbii gbǎŋ nda̰w, rɔɔ ɓáy sɛm ha̰wri ŋgḭi ɓamba nda̰w na, i víke ri zuɔ pol Zezu, lɛ, ka vaa ri. 31 Zaɗka ruɔ nzoɓri kɔ nzoɓri ká kusol-ri mbii gbǎŋ ká í ɓaa ɓay nda̰w, nzoɓri ká sùo-ri hu wǔɔ ká i vaa nda̰w, nzoɓ kpɛɗɛri ká i se-seɗ ɓáy kere nda̰w, rɔɔ ra̰wri ká i kɔ-kɔ́m nda̰w na báyḭi lɛ, tuku ri ha ri písi Ŋgɛrɛwṵru leɗ Izarayɛlri.

32 Zezu ɗi leɗ nduoɓal-ɛri a ɓaa ha ri mii: «Mì kɔ nun síe nzoɓri key, ɓay ḭi lɛ, ɓa nam say ro i ɗo ziŋ mì a í ti ɓáy fe sṵm ya. Mì hii ɓay haŋa ri zɔl taŋ sṵŋa fe ya, ká yḭ́i ɓari lɛ, i líe kɔn ká faa.» 33 Lɛɛ, leɗ nduoɓal-ɛri vbi ni mii: «Zaɗ ni key na ɓa ɓil law kɔr dǎr hɔy. Wa̰a, zaɗ ha̰a nda̰w rɔɔ ɓuru séke ɗi ɓay nzáa fe sṵm ha̰ ruɔ nzoɓri ká mini key na, i sṵ mbaa ɓil-ri lɛ?» 34 Lɛɛ, Zezu vbi ri mii: «Maapa ɓa mina ze ì ɗǒke lɛ?» I yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Ɓa tɔnɔ say ɓáy vu sḭ̀i ha̰nɛri.» 35 Báyḭi lɛ, Zezu mbi nzi-ɛ ha̰ ruɔ nzoɓri kaw siri. 36 Falɛ ku nda̰w rɔɔ, a ya̰a maapa ká tɔnɔ say ɓáy sḭiri na a ɗaa taambɔl ha̰ Ŋgɛrɛwṵru, rɔɔ a haw a ha̰ leɗ nduoɓal-ɛri leke ruɔ nzoɓri na. 37 Nzoɓri riw bele sṵ mbaa ɓil-ri siɓ siɓ maa ɓáy zaɗ kɔn ɓari. A ɓie maapakeri ɓáy sḭiri ká saɗ na, leɗ nduoɓal-ɛri fa̰a mbaa buɗu dɔrɔrɔ dɔrɔrɔ tɔnɔ say. 38 Wa̰rari ká i sṵ maapa na, tul-ri ɓa isɔɗ sɔɗ duɔ zaɗ niŋ (4.000), taŋ kḭiŋa má̰yri ɓáy leɗri. 39 Zaɗka Zezu ha̰ ruɔ nzoɓri zɔl na, ka hil a kaw ɓil tuo a se ɓa tusiri Magadan.