6
Zezu ha̰ fe sṵm ha̰ ruɔ nzoɓri
(Mat 14.13-21; Mrk 6.30-44; Luk 9.10-17)
1 Falɛ ku na báyḭi lɛ, Zezu tuo maambii ká Galele ká i ɗi ɓa maambii ká Tiberiyaɗ nda̰w na a se fi kɛlu. 2 Ruɔ nzoɓri ŋgḭi ɓamba tasiri tɔŋ falɛ, ɓay ḭi lɛ, i kɔ fe saŋri káʼa ɗaa a vǎake nzoɓ sɛmri. 3 Lɛɛ, Zezu ɓáy leɗ nduoɓal-ɛri i hil tul mbɔrɔ í kaw ɗi. 4 Nam suoriya Ziɓri ká ɓa *nam suoriya tḭ́i saa ɓil koy na tɔ̀ŋ ɗi mbǎa ro.
5 Zezu kɔ-kɔ́m a kɔ ruɔ nzoɓri ŋgḭi ɓamba tasiri ká i vi ɓa luo-ɛ, ze a ɓaa ha̰ Filiɓ mii: «Zaɗ ha̰a nda̰w rɔɔ, náa hieri fe sṵm ká ɗi ɓay haŋa nzoɓri key na i sṵ lɛ?» 6 Ka vbi ɓay munu ɓay kɔ́kɔ wa̰a, Filiɓ a yḭ́iŋra ɓáy ɓay mina ze ha̰ ni lɛ, ɓay ḭi lɛ, ka kɔ fe ká ɓe kḭ a vǎa ɗáa na ro. 7 Lɛɛ, Filiɓ yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Íi! Ze lari peɗ nam isɔɗ sɔɗ siɗi hɔy kara, ɓuru ti híe fe sṵm káʼa máa ɓay haŋa ruɔ nzoɓri key na i ziŋ ndḭi ndḭi í sṵ ya hɔy!» 8 Lɛɛ, leɗ nduoɓal-ɛ kḭ ká riŋ-ɛ ɓa Andere, yṵ Simo̰n Piyɛr na ɓaa ha̰ ni mii: 9 «Leɗ kuban mbḭw munu ze ɗo ɓáy maapa ɓa ndeɓe* 6.9 Maapa key na ɓa maapa ká i ɗaa ɓáy sṵm orge.Orge na, ɓa pa̰ra fe pay ká nzoɓ kṵkuri ɗáake maapa í sṵ., a sḭiri ɓa siɗi. A ku na wa̰a, a máa ruɔ nzoɓri na key lɛ?» 10 Báyḭi lɛ, Zezu ɓaa mii: «Ì ha̰ nzoɓri riw bele káw siri ɓaw.» Zaɗɛ ku na, suyri luo buɗum ká ɗi ɓamba; ze i kaw tul suy na. Wa̰rari ká i ɗo zaɗɛ ku na, tul-ri maa isɔɗ sɔɗ duɔ zaɗ ndeɓe (5.000).
11 Báyḭi lɛ, Zezu ya̰a maapa na a ɗaa taambɔl ha̰ Ŋgɛrɛwṵru, rɔɔ a ha̰ leɗ nduoɓal-ɛri leke nzoɓri ká i kaw siri na. Ka yḭ̀i a ɗaa faa mbḭw munu ɓáy sḭiri na nda̰w, a ha ri sṵ maa ri siɓ siɓ munu ká law-ri hii. 12 Zaɗka i sṵ maa zaɗ kɔn ɓari riw bele na báyḭi lɛ, Zezu ɓaa ha̰ leɗ nduoɓal-ɛri mii: «Ì mbṵ ɓieri ká tɔ̀ŋ na káʼa mgbaka a ɓiɛ gɔr hɔy.» 13 Lɛɛ, maapa ká ndeɓe ká i sṵ ká ɓie tɔ̀ŋ na, i fa̰a mbaa buɗu ɓa duɔ fal-ɛ siɗi.
14 Zaɗka nzoɓri kɔ fe saŋ ká Zezu ɗaa na báyḭi lɛ, i tii sa̰w ɓáa mii: «Ɓa tusuɛ kḭ, leɗban key na, ka ɓa nzoɓ ya̰aŋa ɓay saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru káʼa vika tusiri key† 6.14 Ì kḭi Kḭiŋa bol kusol ba siɗike 18.15-18; Mat 11.3..» 15 Munu ká Zezu kɔ ká i hii ɓay mgbaka ni ɓáy hṵrusuo ɓay haŋa ni ka ɓa mbay ɓari na, ka naa sùo-ɛ ɓa kḭ rɔɓay a vǎa kaw tul mbɔrɔ huo-ɛ.
Zezu se-seɗ ká tul mbii
(Mat 14.22-33; Mrk 6.45-52)
16 Zaɗka zaɗ ɗo pira pira na báyḭi lɛ, leɗ nduoɓal-ɛri se nzaa maambii 17 í hil ɓil tuo í kaw ɗi, a í tii sa̰w tuo mbii ɓa Kapɛrnayum ká ɗo nzaa kporombii ká fi kɛlu. Ɓe nu ku lɛ, zaɗ sii ɗɔɗ ro zu, roo lɛ, Zezu vǎa ziŋ ri ya rɔɓay. 18 Lɛɛ, bawda zuu kuu bivbiɗ bivbiɗ, a laŋ mbii na kpuksu kpuksu.
19 Zaɗka leɗ nduoɓal-ɛri hila tuo i se maa sal faa ndeɓe mase yieri munu báyḭi lɛ, i mbi nun-ri í kɔ Zezu ká se-seɗ ká tul mbii a vi ɓa luo-ri vuku. Lɛɛ, hḭɛ ɗaa ri zikiki. 20 Roo lɛ, Zezu ɓaa ha ri mii: «Ɓa ɓi kḭ zu, ì ha̰ hḭɛ ka ɗáa rì ya!» 21 Ro ze, í hii ɓay mbika ni kaw ɓil tuo ɓari na, lɛ, zaɗɛ ku hɔy tuo na tḭi nzaakoŋ ká i hii séke ɓa ɓaɗi na kpeɗere.
22 Nzaaruo kḭ báyḭi lɛ, ruɔ nzoɓri ká i tɔ̀ŋ ká nzaa kporombii ká fi kɛlu na i nzaa Zezu. I kɔ nda̰w ká tuo mbḭw hɔy ze ɗo nzaa mbii na ku ɓa tá̰w. Ze tuoke ku na Zezu hil a kaw ɗi ziŋ leɗ nduoɓal-ɛri ya, roo lɛ, ɓari huo-ri hɔy ze i kaw ɗi a í zɔ̌lke. 23 Lɛɛ, tuo kḭri uru saa ŋgɛrɛpuo ká Tiberiyaɗ, í vi ɗi ya ká lakun zaɗ ká Zezu ɗaa taambɔl ha̰ Ŋgɛrɛwṵru, rɔɔ a ha̰ fe sṵm ha̰ nzoɓri ká ɗi na. 24 A zaɗka ruɔ nzoɓri kɔ Zezu ya nda̰w, leɗ nduoɓal-ɛri ya nda̰w na báyḭi lɛ, i uru í hil í kaw ɓil tuori ku na, a í se ɓa Kapɛrnayum ɓay nzáara ni.
Zezu ɓa ŋgaw ká ha̰ nzoɓ kǎwke ɓáy kumnun
25 Zaɗka i tḭi fi kɛlu í ziŋ Zezu na báyḭi lɛ, i vbi ni mii: «Mbay, síe ha̰a ze mù vi zaɗ ni key lɛ?» 26 Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Mì ɓaa ha rì ta-taŋ ɓa tusuɛ kḭ: ɓaarì na ì nzaara mì ɓay maapa ká ì sṵ maa rì siɓ siɓ hɔy ɓo, ì nzaara mì ɓay kɔ́kɔ sa̰w fe saŋ ká mì ɗaa na ya. 27 Ndaɗ ɓay ɗáa peɗ ŋgɔŋ ɓamba ɓay tul fe sṵm káʼa ɓíɛ gɔr hɔy ya, roo lɛ, ɓay tul fe sṵm káʼa haŋa nzoɓri kǎwke ɓáy kumnun ká ɗo ɓaŋguɔ na. Fe sṵmke ku na, ɓi *Vu Nzoɓ ze mì haŋa rì. Ɓa ɓi kḭ ze Ŋgɛrɛwṵru Bǎa ha̰ mì hṵrusuo ɗáa fe ká kǐɛke mii, ka hii ɓayke ziŋ mì.»
28 A báyḭi lɛ, i vbi ni ɓay mii: «Peɗri ká Ŋgɛrɛwṵru hii ɓayke na wa̰a, ɓuru ɗáa mina nda̰w rɔɔ, ɓay ɗáa lɛ?» 29 Lɛɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Peɗ ká Ŋgɛrɛwṵru giyaŋ ɓay kɔ́kɔ ká luo-rì na, ɓa ɗáa law-rì ɓo tul-i ɓi káʼa pie mì vi na.»
30 Báyḭi lɛ, i yḭ̀i í vbi ni na rɔɓay mii: «Fe saŋ ḭi nda̰w rɔɔ mù ɗáa ha̰ ɓuru kɔ, a ɓúru kɔ́ke ɓay ɓo na ɓa sùo ɓay lɛ? Wa̰a, fe ḭi nda̰w rɔɔ mù ɗáa lɛ? 31 Bulu ɓururi ká pola lew na, i sṵ fe ká i ɗi ɓa manne ká ɓil law kɔr munu ká mbeɗe Ŋgɛrɛwṵru ɓaa mii: “Ka ha ri sṵ fe sṵm ká uru saa nulue‡ 6.31 Simri 78.24; Tḭ́i kɛlɛ 16.15..”» 32 Roo lɛ, Zezu ɓaa ha ri mii: «Mì ɓaa ha rì ta-taŋ ɓa tusuɛ kḭ: ɓa *Moyze ze ha rì fe sṵm ká uru saa nulue na ya, roo lɛ, ɓa Bǎa ze ha rì ŋgaw taa tusuɛke ká uru saa nulue na. 33 Tusuɛke lɛ, ŋgaw ká Ŋgɛrɛwṵru ha̰ na, ɓa ɓe ká uru saa nulue a vi tusiri key, a ha̰ nzoɓri káw ɓáy kumnun ká ɗo ɓaŋguɔ na.»
34 Báyḭi lɛ, i ɓaa ha̰ ni mii: «Mbay, mu ha̰ ɓuru ŋgaw key na ɓaŋguɔ kpaɗara.» 35 Lɛɛ, Zezu ɓaa ha ri mii: «Ɓi ze mì ɓa ŋgaw káw ɓáy kumnun ká ɗo ɓaŋguɔ na. Nzoɓ ká vi luo-i lɛ, kɔn ti sɛkɛ ni mbǎa, a nzoɓ ká ɗaa law-ɛ ɓo tul-i lɛ, kɔn mbii kara ti sɛkɛ ni mbǎa nda̰w. 36 Roo lɛ, ɓi na mì ɓaa ha rì ro: Ì kɔ mì ɓáy nun-rì, lɛ, ì ɗaa law-rì ɓo tul-i ya. 37 Nzoɓri riw bele ká Bǎa ha̰ mì na, i vika luo-i. A nzoɓ ká vi luo-i lɛ, mì ti nii ni ɗo kɛlɛ ya, 38 ɓay ḭi lɛ, mì vi saa nulue ɓay ɗáa law hiiya ɓi ya, roo lɛ, ɓay ɗáa law hiiya nzoɓ ká píe mì vi na. 39 Law hiiya nzoɓ ká pie mì na ze ɗo key: nzoɓri káʼa ha̰ mì na, ka hii ɓay haŋa mì pɔŋ nzoɓ mbḭw mini kara ka ɓíɛ ya, roo lɛ, síe ɔ́rɔ ɓie nam na, mì tína ri saa luɔ huɗ. 40 Tusuɛke lɛ, law hiiya Bǎa na ɓa haŋa nzoɓri riw bele tuu mì ɓa Vi-e, a í ɗaa law-ri ɓo tul-i ɓo í kaw ɓáy kumnun ká ɗo ɓaŋguɔ na. Síe ɔ́rɔ ɓie nam na, mì tína ri saa luɔ huɗ.»
41 Zaɗka Zezu ɓaa mii, «mì ɓa ŋgaw ká uru saa nulue» na, Ziɓri ŋgṵri ɓay ká sakra kḭ 42 i ɓaa mii: «Ɓe key na, ka ɓa Zezu, vu Zezeɓ na ya lo? Ɓuru tuu bi-ɛ ɓáy mi-ɛ ta-taŋ. Wa̰a, ɗaa mina nda̰w rɔɔ, ka ɓaa mii, ɓeri uru saa nulue lɛ?» 43 Lɛɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Ì pɔ́ŋ nzaa nduo ŋgṵri sùo ká sakra kḭ. 44 Zaɗka Bǎa ká pie mì na ɗi nzoɓ ya lɛ, nzoɓ mbḭw mini kara ti vika luo-i a ɗaa law-ɛ ɓo tul-i ya. A nzoɓ ká vi luo-i lɛ, síe ɔ́rɔ ɓie nam na, mì tína ni saa luɔ huɗ. 45 Pola lew na, *nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru ɗaa ɗo ɓil mbeɗe Ŋgɛrɛwṵru mii: “Ɓari riw bele na, Ŋgɛrɛwṵru ze a fére ri fe§ 6.45 Ezay 54.13..” Ze nzoɓ ha̰a ha̰a ká laa ɓay Bǎa, a ya̰a fe fére ɓe na lɛ, a vika luo-i. 46 Nzoɓ mbḭw mini kara kɔ Bǎa na ɓáy nun-ɛ ya, roo lɛ, ɓi huo-i ká mì uru saa luo-ɛ ze, mì kɔ ni. 47 Mì ɓaa ha rì ta-taŋ ɓa tusuɛ kḭ: nzoɓ ká ɗaa law-ɛ ɓo tul-i na, ka ɗo ɓáy kumnun ká ɗo ɓaŋguɔ na. 48 Ɓi na, mì ɓa ŋgaw káw ɓáy kumnun. 49 Bulu ɓaarì ká i sṵ fe ká i ɗi ɓa manne ká ɓil law kɔr na, i hu riw bele. 50 Roo lɛ, nzoɓri ká i re ŋgaw ni key ká uru saa nulue na, i ti huka ya mgbaŋ. 51 Ɓi na, mì ɓa ŋgaw ká ɗo ɓáy kumnun ká uru saa nulue. Zaɗka nzoɓ re ŋgaw ni key na lɛ, a káw ɓáy kumnun ká ɗo ɓaŋguɔ na. Ŋgaw ká mì haŋa na, ɓa naysuo-i. Mì ha̰ munu ɓay haŋa nzoɓri ká tusiri key na, i kǎwke ɓáy kumnun.»
52 Zaɗka Ziɓri laa munu na báyḭi lɛ, i uru ɓáy rɔɗi goɗoɗo ká sakra kḭ mii: «Úwaa! Leɗban key na wa̰a, naysuo-ɛ taa minake ze a haŋa ɓuru sṵ lɛ woo?» 53 Lɛɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Mì ɓaa ha rì ta-taŋ ɓa tusuɛ kḭ: zaɗka ì ya̰a naysuo-i ɓi Vu Nzoɓ í sṵ ya nda̰w, a í nzɔ sím sùo-i na ya nda̰w lɛ, ì ti ɗoko ɓáy kumnun ya. 54 Nzoɓ ká sṵ naysuo-i, a nzɔ sím sùo-i na lɛ, ka ɗo ɓáy kumnun ká ɗo ɓaŋguɔ na. Síe ɔ́rɔ ɓie nam na, mì tína ni saa luɔ huɗ. 55 Tusuɛke lɛ, naysuo-i na ɓa fe sṵm taa tusuɛke, a sím sùo-i na ɓa mbii nzɔkɔ taa tusuɛke. 56 Nzoɓ ká sṵ naysuo-i, a nzɔ sím sùo-i nda̰w na, nzoɓke ku na zuɔ ziŋ mì, a ɓi hɔy kara mì zuɔ ziŋ ni nda̰w. 57 Bǎa ká píe mì na, ka kaw ɓáy kumnun. Ɓa ɓe ze, ka ha̰ mì kaw ɓáy kumnun. Ɗo faa mbḭw munu nda̰w, nzoɓ ká sṵ naysuo-i, a nzɔ sím sùo-i na lɛ, mì haŋa ni kaw ɓáy kumnun na nda̰w. 58 Ŋgaw ni key na, ɓa ŋgaw ká uru saa nulue. Ŋgawke ku na ɗo ɓoɗ ɓáy fe sṵm ká bulu ɓaarì sṵ ká ɓil law kɔr na. Ze ɓari ká i sṵ na hɔy kara i hu riw bele. Roo lɛ, nzoɓ ká re ŋgaw ni key na, a káw ɓáy kumnun ká ɗo ɓaŋguɔ.» 59 Ɓe ze ɓa ɓay ká Zezu fere nzoɓri ká *hul mbṵ́ kḭ ká Kapɛrnayum.
Nzoɓri ŋgḭi ɓamba pɔŋ fal Zezu
60 Zaɗka ruɔ nzoɓri ká i se fal Zezu na, i laa ɓay ɓe munu báyḭi lɛ, i ɗaa «Íi!» a í ɓaa mii: «Ɓay ká ŋgɔŋ key na wa̰a, nzoɓ ve ze a máa láake lɛ?» 61 Lɛɛ, Zezu kɔ nda̰w ká leɗ nduoɓal-ɛri ɗo ŋgṵri sùo-ri se tul ɓayke na, ze ka ɓa ha ri mii: «Ɓay ká mì ɓaa na tuo law-rì tuo lɛ woo? 62 A ku na, zaɗka ɓi *Vu Nzoɓ mì úru saa tusiri key, mí yḭ̀i ɓa zaɗ ká mì uru saa ɗi pola na wa̰a, ì kér ɓay mina ká ɗi lɛ? 63 Tem Ŋgɛrɛwṵru ze ha̰ nzoɓ kaw ɓáy kumnun. Hṵrusuo nzoɓ ti ɗáa fe mbḭw ya. Ɓayri ká mì ɓaa na, ɓa kumnun taa tusuɛke ká uru saa luo Tem Ŋgɛrɛwṵru, 64 roo lɛ, nzoɓ ha̰nɛri ká sakra ɓaarì ɗaa law-ri ɓo tul-i ya.» (Ká ɓa tusuɛ lɛ, titire hɔy Zezu kɔ nzoɓri ká i ɗáa law-ri ɓo tul-e ya na nda̰w, a kɔ nzoɓ káʼa mbika tul-e na nda̰w pi.) 65 Ka ɓaa rɔɓay mii: «Ɓe ze mì ɓaa ha rì pola mii: zaɗka Bǎa ha̰ faa ha̰ nzoɓ ya lɛ, nzoɓ mbḭw mini kara ti vika luo-i, a ɗaa law-ɛ ɓo tul-i ya.» 66 Zaɗɛ ku hɔy lɛ, nzoɓri ŋgḭ-ŋgḭi ká i se fal-ɛ na, i naa sùo-ri yɔ́rɔŋ yɔrɔŋ a í se fal-ɛ mbǎa. 67 Ro, Zezu vbi leɗ nduoɓal-ɛri ká duɔ falɛ siɗi na mii: «Ɓaarì hɔy kara ì hii ɓay náa sùo-rì nda̰w lɛ woo?» 68 Báyḭi lɛ, Simo̰n Piyɛr yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Mbay, ɓuru na ɓuru séke luo nzoɓ ve ɓáy lɛ woo? Ɓay ɓo na ɗaa ha̰ nzoɓ kǎwke ɓáy kumnun ká ɗo ɓaŋguɔ. 69 A ɓuru laa lɛ, ɓúru ɗáa law ɓuru ɓo tul-a, a ɓúru tuu mù ɓa Nzoɓ ká Taŋ Kaɗaŋ ká Ŋgɛrɛwṵru pie mù vi.» 70 Lɛɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Ɓaarì ká tul-rì duɔ falɛ siɗi na, ɓa ɓi ze mì nan rì ya lɛ woo? Roo lɛ, nzoɓ mbḭw ká sakra ɓaarì na ɓa vu ŋgɛrɛtemndaya.» 71 Ka ɓaa ɓay munu se tul Zudas Iskariyoɗ, vu Simo̰n. Ze, ka ɓa na leɗ nduoɓal-ɛ kara, ɓe kḭ ze namke vi lɛ, a mbika tul-e.