1 Naari na, munu ká náa ɗori ɓáy ruɔ nzoɓ ɓay nasikeri ká í kiri naari na, naari hɔy kara feri riw bele ká yɔklɔ haŋa náa séri nun naari ɓa pola ɓáy feya̰a ká mbuɔlɔ naari lɛ̀ɓrɛ na, náa naari ɓa fal, a náa ɗúuri ɗul ká Ŋgɛrɛwṵru hii ɓay haŋa náa ɗúuri kparak ɓáy sṵ́u law kpṵru tḭi gbṵke. 2 Naa geɗeri kɔ́m ɓa luo Zezu, ɓe káʼa ɗaa ha̰ náa ɗáari law naari ɓo tul-e, a nda faa pol naari ká ɗi kpṵru tḭi gbṵke na. Ɓe na, ka sṵu law-ɛ a hii huɗ ká tul puu say huɗ ká ɓa huɗ sahoy ɓamba. Roo lɛ, ka kɔ ɓa fe mbḭw ya, ɓay ḭi lɛ, ka ker se tul suoriya ká Ŋgɛrɛwṵru ɗaa ɗo ɓay tul-e; a timbɛɗɛ key lɛ, ka kaw zaɗ káw riŋ ɗika ká tunduo hoɗo Ŋgɛrɛwṵru, Nzoɓ Reke Mbay ká Tul Feri Riw Bele. 3 Ì kér se tul Zezu, ɓe káʼa sṵu law-ɛ ká nduo nzoɓ feya̰ari ká i tuŋ ni ŋgereŋ na í kɔ. Ì ker se ɗi ɓo, í ta̰a ya, a law-rì kara ka sa̰a ya nda̰w. 4 Ruy ɓaarì ká ì ruu ɓay tul feya̰a na, ì ruu kpṵru í ziŋ huɗ ká ɗi ya ɓáy. Munu zu lɛ, ì ha̰ law-rì ka sa̰a ya.

5 Ɓay ɗáa wa̰ra ɓo ɓil law ká Ŋgɛrɛwṵru ɓaa ha rì ká ì ɓa vi-eri na wa̰a, ì yḭ-yḭiŋra lɛ woo? Ka ɓaa mii:

7 Ì sṵu law ká ɓil kɔ́kɔ sɛkɛ fe ɓaarì. Ɓáy faa kɔ́kɔ sɛkɛ fekeri na, Ŋgɛrɛwṵru a yḭ́w rì munu ká bǎa leɗ yḭ́wke vi-eri. Wa̰a, leɗ ha̰a ze bi-ɛ yḭw ni ya ɗo ɗi lɛ? 8 Zaɗkaʼa kuɔ basuku-rì ɓay tul fe ɗáa ɓaarì, munu káʼa ɗaa ziŋ vi-eri riw bele na ya lɛ, ì ɓa vi-e taa tusuɛkeri ya, ì ɓa leɗ mbanari hɔy. 9 Bǎa naari ká tusiri key na, i yḭw naari lɛ, náa hḭ́ɛri ri; wa̰a ɓoɗ ɓáy rɔɔ, náa ɗíŋri tul naari ká pol Bǎa naari ká nulue na lɛ, náa ti káwri ɓáy kumnun na ya lɛ? 10 Zaɗka náa ɓári leɗ kɔɓ rɔɓay na, bǎa naari ká tusiri key na, i yḭw naari maa mbiimbam ndḭi munu ká i kɔ ɓa fe kere na. A Bǎa naari ká nulue laa lɛ, ka yḭw naari ɓay sɔ́kɔ naari; a hii ɓay haŋa náa víri ɓa nzoɓri ká *taŋ kaɗ kaɗ munu ká ɓe. 11 Zaɗka i ɗo yḭw naari ɓáy ká ɓil sa̰w síeke ku na, náa kɔ́ri ɓa fe ká ndaya, a náa ɗáari síe ze ká ɗi, ɓo náa ɗáari suoriya ya. Roo lɛ, kpṵru vǎw na, ɓari ká i fere ri fe ɓáy faa yṵri ká mini key na, i kɔ ɓa fe kere: ɓay ḭi lɛ, i vi ɓa nzoɓri ká i kaw ɗɛkɛkɛ, í ɓa nzoɓri ká i ɗaa fe ɓáy zaɗɛ.

12 Ɓe ze, yṵ-iri, ì sṵu law-rì í se nun-rì ɓa pola! 13 Ì ɗaa fe ɓáy zaɗɛ, í se faa ká ɗo kparak na ɓaŋguɔ ɓay haŋa ɓo, nzoɓri ká hṵrusuo-ri tiya na, i kɔ rì lɛ, i ziŋ hṵrusuo í se simseɗ kere, ɓo í lie ya.

14 Ì ɗaa hṵrusuo-rì tuŋ kḭ ɓay káw ɓáy ɗɛkɛkɛ ka zíŋ nzoɓri riw bele, a í se simseɗ ká *taŋ kaɗ kaɗ a rii law Ŋgɛrɛwṵru; munu ya lɛ, nzoɓ mbḭw káʼa máa ɓay kɔ́kɔ Ŋgɛrɛmbay kɔ na, tiya. 15 Ì nzɛ ɓáy sùo-rì ɓay haŋa nzoɓ mbḭw ká sakra ɓaarì ka fɛ́rɛ fal-ɛ ha̰ law kere Ŋgɛrɛwṵru ya. Ì nzɛ ɓáy sùo-rì ɓay haŋa nzoɓ mbḭw kara ka vi ɓa puu ká zoŋ bak bak, a ɗaa ha̰ nzoɓri zukri kḭ ha̰ zóɗike ya̰a zaɗ kpol kpol ɓa pola pola ya. 16 Ì nzɛ ɓáy sùo-rì ɓay haŋa nzoɓ mbḭw kara ka ɓa nzoɓ ɗáa nun pie, mase nzoɓ ḭ́m fe kere Ŋgɛrɛwṵru munu ká *Esaw ɗaa na ya. Ɓe na, ka mbi fe kere ká ɗo ɓay tul-e ɓe káʼa ɓa ŋgɛrɛ leɗ na, a híeke ɓáy tuŋguo fe sṵm mbḭw hɔy ziŋ tɔnɔ fal-ɛ. 17 Ì kɔ nda̰w, falɛ ku na, ka nzaa faa ɓay haŋa bi-ɛ ka sá̰m fe ha̰ ni, roo lɛ, bi-ɛ tuŋ ni ŋgereŋ. Ka nzaa faa ɓáy rɛw yeŋ yeŋ ɓay haŋa bi-ɛ ka suo kér ɓay ɓe, a sá̰m fe ha̰ ni hɔy kara, ka ziŋ faa ya† 12.17 Tii kɛlɛ 25.30-40..

18 Ɓaarì na, ì soro ɓa lakun Ŋgɛrɛwṵru munu ká leɗ Izarayɛlri ká pola lew ya. Ɓari na, i soro ɓa lakun kuo Sinay ká nzoɓ kɔ ɓáy nun-ɛ a zaa ɓáy nduo-ɛ. Zaɗɛ ku na, huu sɛ ká ɗi bilam bilam nda̰w, síi mbam ɗo ɗi bir bir nda̰w, suŋ tilo ɗo ɗi nduŋ nda̰w, bawda zuu uru giŋgiŋ ká ɗi nda̰w, 19 tḭw mgba ká ɗi pḭo pḭo nda̰w, rɔɔ kusol Ŋgɛrɛwṵru mgba ká ɗi ɓeleŋ nda̰w. Zaɗka i laa kusolke munu na, i koɗ *Moyze ɓay haŋa Ŋgɛrɛwṵru ka ɓaa ɓay kḭ ha̰ ɓari mbǎa‡ 12.19 Tḭ́i kɛlɛ 20.19., 20 ɓay ḭi lɛ, i maa ɓay síŋ law-ri ká tul nzaa ká Ŋgɛrɛwṵru mbi pola ha ri na ya. Ka ɓaa mii: «Nzoɓ ze zaa kuo na key, mase nay ze zaa hɔy kara, i vbuku ni ɓáy tisaw ɓay ika ni§ 12.20 Tḭ́i kɛlɛ 19.13..» 21 Feri riw bele ká i kɔ na, mbi hḭɛ ha ri zikiki. Moyze kḭ hɔy kara ɓaa mii: «Hḭɛ ɗáa mì ha̰ mì tɔ kpak kpak* 12.21 Kḭiŋa bol kusol ba siɗike 9.19..»

22 Roo lɛ, ɓaarì na, ì soro ɓa lakun Kuo *Sio̰n ká ɓa ŋgɛrɛpuo Ŋgɛrɛwṵru Nzoɓ Káw Ɓáy Kumnun; ɓa Zuruzalɛm ká nulue. Ì sóro ɓa lakun leɗ nzaapeɗ Ŋgɛrɛwṵruri ká i ruɔ ɓamba wuruk wuruk í mbṵ kḭ í ɗaa suoriya ká ɗi. 23 Ì sóro ɓa lakun titire nzoɓri ká i ɓa taa Ŋgɛrɛwṵru ká i mbṵ tul kḭ; ɓa nzoɓri káʼa ɗaa riŋ-ri ɗo ɓil mbeɗe pam ká nulue. Ì sóro ɓa lakun Ŋgɛrɛwṵru, Nzoɓ Kúŋ Sal Ɓay nzoɓri riw bele, ɓáy pa̰ra nun sùo nzoɓri káʼa naa ɓay ká tul-ri a ha ri ɗo ɓáy zaɗɛ nzɛɗɛm. 24 Rɔɔ, ɓa lakun Zezu káʼa ɗo sikɗa Ŋgɛrɛwṵru ɓáy naari a ɗaa ha̰ Ŋgɛrɛwṵru sáake kuni fie ziŋ naari. Sím ɓe Zezu ká uo na kiɛ fe ndaɗ mba sím *Abɛl† 12.24 Sím Zezu na mba sím Abɛl, ɓay ḭi lɛ, sím Abɛl vbi vbíɗa tul ŋga̰ni, a sím Zezu laa lɛ, nda buma ziŋ nzoɓri ká tul fe ɗáa ya̰a ɓari. Tiika sa̰w fe 4.10..

25 Ì kɔ tul-rì ɓáy kere! Ŋgɛrɛwṵru ká ɓaa ɓay ha rì na, ì mbii suku-rì ká ɗi ya. Zaɗka leɗ Izarayɛlri mbii suku-ri ká tul ɓay ká Ŋgɛrɛwṵru baka ri ká tusiri key ɓáy faa Moyze na, i tḭi ká ɓil kɔ́kɔ sɛkɛ fe ya. Wa̰a, maa ɓay naari ká náa mbiiri suku naari ɓay láa báka ɓay Ŋgɛrɛwṵru ká baka naari ká nulue ɓáy faa Zezu na, náa tḭ́iri ká ɓil kɔ́kɔ sɛkɛ fe na mina lɛ? 26 Pola lew ká tul Kuo Sinay na, kusol Ŋgɛrɛwṵru mgba ha̰ zaɗ laŋ yik yik. Roo lɛ, timbɛɗɛ key na, ka waa ɓay key ziŋ naari mii: «Mì haŋa zaɗ laŋ yik yik ba mbḭw rɔɓay; ɓa tusiri hɔy ya, roo lɛ, nulue kara nda̰w.» 27 Ɓay káʼa ɓaa mii: «Ɓa mbḭw rɔɓay» na kiɛ naari ta-taŋ mii: feri riw bele ká Ŋgɛrɛwṵru ɗaa na, a láŋ yik yik a zekre kaɗ ɓay haŋa ɓo, feri ká laŋ ya a ɗo ndiŋ na, ka ɗo.

28 Naari na, náa ɗo zíŋri puoruo ká nulue ká laŋ ya, a náa réri mbay ziŋ Ŋgɛrɛwṵru ká ɗi. Munu zu lɛ, náa ɗáari taambɔl ha̰ Ŋgɛrɛwṵru; náa písiri ni, a náa ɗáari fe ká rii law-ɛ, ɓáy ɗíŋ tul nda̰w, hḭ́ɛ ni nda̰w, 29 ɓay ḭi lɛ, Ŋgɛrɛwṵru naari na, ɗo munu ɓa huu ká sɛ gandaw gandaw.